Rdeča nit letošnjega posvetovanja, ki ga je otvorila Nataša Knap (vodja sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS), so bili standardi za knjižnice. V svojem pozdravnem nagovoru je približno 150 prisotnih knjižničarjev seznanila z rezultati ankete o poznavanju (oz. nepoznavanju) standardov za knjižnice med knjižničarji. Sledil ji je Marjan Gujtman z Ministrstva za kulturo RS, ki je povedal, da knjižnica s svojo dejavnostjo promovira demokracijo, rast in razvoj ter da je njena prihodnost odvisna predvsem od njene pozitivne naravnanosti in pripravljenosti na spremembe.
Mag. Darja Lavrenčič Vrabec (MKL) in Maja Logar (SIKMB), lanskoletni dobitnici Čopove diplome, sta nam opisali svojo poklicno pot na področju mladinskega knjižničarstva in poudarili pomen vsakodnevnega branja kot spodbude k aktivnemu razmišljanju. Dr. sc. Dunja Holcer (predsednica Hrvaškega knjižničarskega društva) je z nami delila podatke o zgodovini in založniški dejavnosti HKD-a, ki jo društvo izvaja že od leta 1950. Med drugim izdajajo tudi v hrvaščino prevedene Ifline publikacije (najmanj eno na leto) in so največji izdajatelj strokovne knjižničarske literature na Hrvaškem, kar je zelo zanimivo, saj spadajo med neprofitne organizacije. Stephan Petrus je predstavil EBSCO-vo rešitev za iskanje in naročanje knjig GOBI, ki ponuja dostop do več kot 2 milijona e-knjig in več kot 14 milijonov tiskanih knjig.
V popoldanskem delu prvega dneva posvetovanja smo se udeleženci razdelili na dve skupini. Knjižničarji iz splošnih, šolskih in mladinskih knjižnic so poslušali predavanje dr. Gorazda Vodeba (NUK) o doseganju standardov za splošne knjižnice, veljavnih od 2005 do 2017. Mag. Marjan Špoljar (MKL) je predstavil metodologije uporabe kvalitativnih in kvantitativnih podatkov v načrtovanju strategije. Strateško načrtovanje ter Nova strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2018–2028) so bile tema predavanja mag. Brede Podbrežnik Vukmir (SIKKAM). Nova strokovna priporočila namreč usmerjajo pozornost knjižnice tudi na kakovost knjižničnih storitev ter na vpliv le-teh na okolje zunaj knjižnice. Mag. Ana Zdravje (MKL) je predstavila pomen proaktivne splošne knjižnice ter primere, kako lahko knjižnica deluje proaktivno v svojem okolju in tako prispeva k razvoju lokalne skupnosti. Andreja Urbanec (OŠ Orehek) nas je seznanila s poučevanjem knjižnično-informacijskih znanj (KIZ) v osnovi šoli in pozitivnem vplivu le-teh na pridobitev različnih uporabnih znanj. Naslednja predavateljica Katarina Jesih Šterbenc iz Gimnazije Moste in Gimnazije Poljane je na lastni izkušnji opisala, kako lahko institucija vpliva na razvoj poklicne identitete in hkrati tudi na samopodobo.
Knjižničarji iz visokošolskih in specialnih knjižnic smo poslušali mag. Mira Pušnika iz CTK (od letos tudi predsednik Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost) o trenutnem stanju in o strategijah razvoja visokošolskih knjižnic (za obdobje 2018–2024). Dr. Melita Ambrožič iz NUK-a je govorila o namenu in uporabi strokovnih standardov za visokošolske knjižnice. Mag. Branka Kerec (UKM) je predstavila rezultate ankete o poznavanju in uporabi trenutno veljavnih strokovnih standardov in priporočil za visokošolske knjižnice, izvedene med knjižničarji visokošolskih knjižnic. Sandra Kurnik Zupanič (UKM) nas je seznanila z razvojem na področju samoevalvacije UKM. Violetta Bottazzo je predstavila zgodovinski pregled razvoja standardov za specialne knjižnice v svetu in v Sloveniji. Dr. Alenka Kavčič Čolić (NUK) pa nam je ponudila vpogled v delo Delovne skupine za pripravo novih slovenskih standardov in strokovnih priporočil za specialne knjižnice (2018–2028).
Sledila so poročila z mednarodnih konferenc, kjer sta Nataša Knap (VPVSLJ) in Barbara Kavčič (URSKD) predstavili dogajanje na konferenci LIDA 2018, Urška Lobnikar Paunović (SIKKRS) in Maja Vunšek (SIKKR) na konferenci Next Library 2018 ter Aleš Klemen (MKL) na konferenci ALA 2017.
Drugi dan konference je odprla Romana Muhvič Šumandl (IZUM), ki je predstavila projekt vključitve šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI, v sklopu katerega je IZUM ob pomoči NUK-a in Zavoda za šolstvo RS v dveh letih vključil več kot 440 šolskih knjižnic v sistem COBISS.SI. Tako je bilo na dan 31. 8. 2018 v sistemu 898 knjižnic (od tega več kot 620 šolskih). V dopoldanskem delu je predaval tudi Marjan Gujtman z Ministrstva za kulturo RS, ki je govoril o finančni podpori ministrstva pri nakupu bibliobusa. Maja Vunšek (SIKKR) je med predstavitvijo poklica knjižničarja kot poklica neštetih možnosti posredovala zanimiv podatek, da je v ZDA knjižničar ocenjen kot eden izmed temeljnih poklicev v prihodnosti. Dopoldanski del posvetovanja je zaključil Massimiliano Carloni (Clarivate Analytics), ki je predstavil bibliografsko bazo podatkov z indeksi citiranosti ESCI in informacijski servis Web of Science Citation Connection.
Sledil je popoldanski del predavanj. Knjižničarji iz visokošolskih in specialnih knjižnic smo najprej poslušali Edito Bačić (Pravni fakultet Sveučilišta v Splitu) in Milico Sevkušić (Institut tehničkih nauka Srpske akademije nauka i umetnosti), ki sta nam predstavili (nezavidljivo) stanje na področju implementacije standardov za specialne in visokošolske knjižnice na Hrvaškem oz. v Srbiji. Dr. Ines Vodopivec je podrobno opisala potek ustanavljanja Univerzitetne knjižnice Nove univerze, Viljem Leban (UPUK) pa je razložil, kako so nam lahko standardi v pomoč in oporo pri načrtovanju knjižnic.
Knjižničarji iz splošnih in šolskih knjižnic pa so v popoldanskem delu najprej poslušali Mileno Bon (NUK), ki je predavala o nujnosti analize okolja, predvsem zaradi pravilnega strateškega načrtovanja in oblikovanja knjižničnih storitev. Irma Krečič Slejko iz OŠ Dobravlje je spomnila na vpliv šolske knjižnice na lokalno in tudi na širšo skupnost ter kakšna znanja mora zato imeti šolski knjižničar. Vloga knjižničarja kot moderatorja družinske pismenosti in proaktivno delovanje knjižnice je bila tema naslednjega prispevka, ki sta jo predstavili Maja Lesar in Maja Kenda (SIKKR). Mirjana Čubaković (Osnovna škola Budaševo Topolovac-Gušće) pa je predstavila mednarodni projekt za spodbujanje branja in pismenosti Branje ne pozna meja, katerega cilj je aktivno branje in posledično samostojno in kritično razmišljanje otrok.
Zadnji dogodek na konferenci je bila okrogla miza, kjer so udeleženci razpravljali o razvojnih izzivih, ki jih prinašajo nova strokovna priporočila za splošne knjižnice. Okroglo mizo je vodila Simona Resman (MKL), sodelovali pa so dr. Sabina Fras Popovič (SIKMB), dr. Gorazd Vodeb (NUK), dr. Polona Vilar (FFLJ, Oddelek za Bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo), Milica Šavora (SIKORM), Marjan Gujtman (MKRS), Vesna Horžen (Združenje splošnih knjižnic), Breda Karun (SIKKR) in Urška Orešnik (SIKLOG).
Povzetki s posvetovanja so dosegljivi na spletni povezavi: http://www.zbds-zveza.si/?q=standardi-in-knjiznice-2018
Prispevek pripravili: Polonca Belej in Brigita Farkaš