Dr. Tatjana Aparac-Jelušić je otroštvo preživljala ob Dravi v Osijeku in morda je to razlog, da rada pride v Maribor. IZUM ji dolguje veliko za svojo prepoznavnost v svetu knjižnične informatike. Nedavno je na 80. konferenci ASIS&T govorila o tem, ali je izobraževanje knjižničarjev res dovolj odprto v svet ali pa se raje drži domačega plota? Ne poznam bolj mednarodno usmerjene znanstvenice, kot je ona, ampak glede tega samo ponavljam mnenje dveh največjih knjižničarjev današnje dobe Christine Borgman in Roberta Hayesa, ki sta leta 2016 napisala prispevek “Tatjana Aparac-Jelušić, Croatia, and the World of Libraries” v spominskem zborniku, posvečenem ravno njej.
Na zagrebški filozofski fakulteti je najprej diplomirala iz italijanistike, nato pa magistrirala in doktorirala iz informacijskih znanosti. To področje je načel profesor Božo Težak, ki se je tudi takoj povezal z Robertom Hayesom na UCLA, kar so bila tudi odprta vrata za Tatjanino znanstveno rast. V magistrskem delu je podrobno proučila organizacijo britanskih visokošolskih knjižnic, za doktorat pa se je lotila zahtevnega vprašanja znanstvene utemeljitve knjižničarske stroke (Teorijske osnove knjižnične znanosti, 1993), kar je še zmeraj velik teoretični izziv. Hrvaška enciklopedija ji pripisuje še tretje delovišče – sistemi izobraževanja knjižničarjev. Mislim, da bi ji lahko pripisali še kakšno domeno, saj ima za seboj velikanski opus: 16 knjig, 15 poglavij v knjigah, 70 prispevkov na mednarodnih konferencah, 60 člankov, 50 raziskovalnih poročil in študijskih gradiv, veliko število mentorstev (150 diplom, 15 magisterijev, 10 doktoratov). Bila je prva neameriška prejemnica prestižnega naslova Thompson ISI’s Outstanding Information Science Teacher (2006).
Dr. Aparac-Jelušić je izjemna povezovalka knjižničarskih pobud in ‘njene’ konference so deležne velike pozornosti: LIDA, CoLIS, EUCLID. In brez nje ne minejo najodmevnejše konference ALA, IFLA, ASIST, ECDL, pa tudi COBISS in ZBDS v Sloveniji. Veliko vlogo ima v strokovni periodiki knjižničarstva ter informacijskih znanosti, saj je nepogrešljiva v uredništvih in kot recenzentka v Information Processing Management, Alexandria, Journal of Documentation, JELISE, Bibliotekarstvo itd.
Kot sta zapisala Borgmanova in Hayes: Od Tatjane “smo se vedno naučili več, kot smo ji sami dali, ne glede na temo”. Odličen obet za konferenco COBISS 2018!
Prispevek pripravil: mag. Franci Pivec
