V spomin legendarni AKF

Žarek dneva: v torek predstavitev avtobiografije največje živeče ... Za okrajšavo AKF sem nekoč dobil dovoljenje same Aleksandre Kornhauser Frazer (26. september 1926—17. maj 2020), ko sem ji v šali omenil, kako njena slika na televizijskih ekranih postane miniaturna, ko morajo pod njo napisati vse njene titule, ime in oba priimka ter funkcije. Srečeval sem jo več kot pol stoletja in bil občasno tudi njen sodelavec v različnih aktivnostih, pa vseeno ne vem, kaj bi v orisu njenega življenja dal na prvo mesto.

Preberi več “V spomin legendarni AKF”

Skrbniki samostanskih knjižnic

 

Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli. Tako sva se s kolegom Srečkom Benčecem odpravila po slovenskih samostanskih knjižnicah, da bi dopolnila predstavo o njihovih zbirkah in navezala stike z ljudmi, ki zanje skrbijo. Na podlagi zbrane dokumentacije smo se maja 2006 pod okriljem Slovenske škofovske konference zbrali v slavnostni dvorani takrat še živega Betnavskega dvorca in izoblikovali apel Ministrstvu za kulturo »o vključevanju cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v sistem COBISS«.[1]

Preberi več “Skrbniki samostanskih knjižnic”

Trst je naš – knjižničarski!

http://www.kgz.hr/UserDocsImages/adzija/izlozbe/ev2.JPG?width=800Le kdo bi podvomil, da je la grand dame svetovnega knjižničarstva Eva Verona rojena Zagrebčanka? Kot se spodobi, so njene hrvaške kolegice poskrbele, da njena zvezda upravičeno močno sije na knjižničarskem nebu. Ampak Eva Verona je rojena Tržačanka, njena družina pa je bila del tržaške ali dunajske judovske skupnosti. Pa se mi je nenadoma povezalo nekaj podatkov, ki kažejo Trst kot pravo gnezdo pomembnih knjižničarjev: Preberi več “Trst je naš – knjižničarski!”

Konferenca COBISS 2018 bo gostila dr. Tatjano Aparac-Jelušić

 

Dr. Tatjana Aparac-Jelušić je otroštvo preživljala ob Dravi v Osijeku in morda je to razlog, da rada pride v Maribor. IZUM ji dolguje veliko za svojo prepoznavnost v svetu knjižnične informatike. Nedavno je na 80. konferenci ASIS&T govorila o tem, ali je izobraževanje knjižničarjev res dovolj odprto v svet ali pa se raje drži domačega plota? Ne poznam bolj mednarodno usmerjene znanstvenice, kot je ona, ampak glede tega samo ponavljam mnenje dveh največjih knjižničarjev današnje dobe Christine Borgman in Roberta Hayesa, ki sta leta 2016 napisala prispevek “Tatjana Aparac-Jelušić, Croatia, and the World of Libraries” v spominskem zborniku, posvečenem ravno njej.  Preberi več “Konferenca COBISS 2018 bo gostila dr. Tatjano Aparac-Jelušić”

Dr. Vesna Čopič na konferenci COBISS 2018 o svetovnih trendih šolskega knjižničarstva

Dr. Vesna Čopič je odgovorna oseba za šolske knjižnice v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. V okoli 480 osnovnošolskih knjižnicah in okoli 110 srednješolskih knjižnicah je skupaj zaposlenih 520 knjižničark in knjižničarjev, ki razpolagajo z 8,5 milijona enot knjižničnega gradiva in ki za svoje delovanje na leto porabijo 20 milijonov evrov. Že po teh materialnih kazalcih gre za zelo obširen kompleks, ko pa upoštevamo še vpliv šolskih knjižnic na kakovost izobraževanja, pa si zasluži to področje največjo pozornost.

Rezultat iskanja slik za vesna čopič Vesna Čopič je po izobrazbi diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom, ki pa se je kmalu preusmerila v sociologijo oziroma kulturologijo in leta 2006 doktorirala na Fakulteti za družbene vede z disertacijo o problemih tranzicije in kolektivnih dobrinah. V mednarodnih krogih je dobro znana kot strokovnjakinja za kulturne politike in menedžment v kulturi, kar je tudi njena habilitacijska domena. Sodeluje v številnih mednarodnih ekspertnih skupinah in institucijah, kot so Svet Evrope, Mosaic, ECF, Compendium in druge. Pred visokošolsko kariero je delala na Ministrstvu za kulturo in prispevala opazen delež k sistemski ureditvi področja kulture, sedaj pa je zaposlena na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Njena bibliografija v COBISS-u obsega okoli 150 enot znanstvenih in strokovnih prispevkov. Preberi več “Dr. Vesna Čopič na konferenci COBISS 2018 o svetovnih trendih šolskega knjižničarstva”