Osmerobojka dr. Sigrid Reinitzer pri osemdesetih

Read the English translation of the article

Čudne razmere pandemije COVID-19 nas držijo narazen, četudi bi se še tako radi srečali in objeli, kar si ob življenjskem jubileju dr. Sigrid Reinitzer želimo številni v Mariboru. Maribor in Gradec sta tako blizu in delita toliko zgodovinskih dogajanj, da smo že več desetletij povezani in deležni njenih strokovnih nasvetov in človeške odprtosti.

Skupni interesi in vprašanja so se tudi v knjižničarstvu odpirala kar sama od sebe. Porajajo pa se nove in prelomne dileme o prihodnosti knjižnic kot čuvajk in predvsem kot organizatoric znanja, ki jim dr. Reinitzerjeva poglobljeno sledi, in želimo si, da bi svoja spoznanja še dolgo delila z nami.

Gotovo nekje nastaja debela in poglobljena knjiga o slavljenki, tole pisanje pa se obrača na bolj sproščeno plat, saj tudi Sigrid ni zgolj zadržana knjižničarka s prstom na ustih in svarilom: Pssst!

No, pa saj tudi osemdeseti rojstni dan ni noben mejnik, ki bi prepovedoval hudomušnost.

Preberi več “Osmerobojka dr. Sigrid Reinitzer pri osemdesetih”

V spomin legendarni AKF

Žarek dneva: v torek predstavitev avtobiografije največje živeče ... Za okrajšavo AKF sem nekoč dobil dovoljenje same Aleksandre Kornhauser Frazer (26. september 1926—17. maj 2020), ko sem ji v šali omenil, kako njena slika na televizijskih ekranih postane miniaturna, ko morajo pod njo napisati vse njene titule, ime in oba priimka ter funkcije. Srečeval sem jo več kot pol stoletja in bil občasno tudi njen sodelavec v različnih aktivnostih, pa vseeno ne vem, kaj bi v orisu njenega življenja dal na prvo mesto.

Preberi več “V spomin legendarni AKF”

Skrbniki samostanskih knjižnic

 

Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli. Tako sva se s kolegom Srečkom Benčecem odpravila po slovenskih samostanskih knjižnicah, da bi dopolnila predstavo o njihovih zbirkah in navezala stike z ljudmi, ki zanje skrbijo. Na podlagi zbrane dokumentacije smo se maja 2006 pod okriljem Slovenske škofovske konference zbrali v slavnostni dvorani takrat še živega Betnavskega dvorca in izoblikovali apel Ministrstvu za kulturo »o vključevanju cerkvenih knjižnic z redkimi knjigami v sistem COBISS«.[1]

Preberi več “Skrbniki samostanskih knjižnic”

Trst je naš – knjižničarski!

http://www.kgz.hr/UserDocsImages/adzija/izlozbe/ev2.JPG?width=800Le kdo bi podvomil, da je la grand dame svetovnega knjižničarstva Eva Verona rojena Zagrebčanka? Kot se spodobi, so njene hrvaške kolegice poskrbele, da njena zvezda upravičeno močno sije na knjižničarskem nebu. Ampak Eva Verona je rojena Tržačanka, njena družina pa je bila del tržaške ali dunajske judovske skupnosti. Pa se mi je nenadoma povezalo nekaj podatkov, ki kažejo Trst kot pravo gnezdo pomembnih knjižničarjev: Preberi več “Trst je naš – knjižničarski!”

Konferenca COBISS 2018 bo gostila dr. Tatjano Aparac-Jelušić

 

Dr. Tatjana Aparac-Jelušić je otroštvo preživljala ob Dravi v Osijeku in morda je to razlog, da rada pride v Maribor. IZUM ji dolguje veliko za svojo prepoznavnost v svetu knjižnične informatike. Nedavno je na 80. konferenci ASIS&T govorila o tem, ali je izobraževanje knjižničarjev res dovolj odprto v svet ali pa se raje drži domačega plota? Ne poznam bolj mednarodno usmerjene znanstvenice, kot je ona, ampak glede tega samo ponavljam mnenje dveh največjih knjižničarjev današnje dobe Christine Borgman in Roberta Hayesa, ki sta leta 2016 napisala prispevek “Tatjana Aparac-Jelušić, Croatia, and the World of Libraries” v spominskem zborniku, posvečenem ravno njej.  Preberi več “Konferenca COBISS 2018 bo gostila dr. Tatjano Aparac-Jelušić”