Deseterica umetnikov v razstavišču IZUM

Palača na Prešernovi 17 je bila ena prvih v mestu Maribor z razsežnimi steklenimi površinami in bila je to sploh prva razkošnejša zgradba, ki si jo je mesto privoščilo po vojni, ko so bile ruševine vojnega bombardiranja pretežno že pospravljene. Ljudska domiselnost jo je zaradi prozornosti hitro poimenovala »akvarij«, pri tem pa so namigovali na »velike ribe«, ki so bivale v njem – šlo je za Dom političnih organizacij, kjer se je delala takratna politika. Ko se je Slovenija 1991 osamosvojila, je le malo manjkalo, da bi se v hišo vselila mariborska univerza, a se je zanjo našla boljša rešitev na Slomškovem trgu, na Prešernovo 17 pa se je preselil IZUM. Hiša se je začela polniti z najsodobnejšo komunikacijsko in informacijsko opremo, z najnovejšim superračunalnikom pa je sploh simbol prihajajočih časov. Vendar je tukaj še nekaj več, kar se lepo dopolnjuje s sodobno tehnologijo, in to razkrivamo v nadaljevanju.

Preberi več “Deseterica umetnikov v razstavišču IZUM”

Stevan Dedijer – boter informacijske znanosti

Obveščenost je prvi pogoj uspešne človekove dejavnosti. V novem času je informacij v izobilju in osnovno vprašanje je, kako jih presejati, da bi prišli do najpomembnejših, ki jih res potrebujemo. Vsi imamo to težavo, a šele nedavno se je nekdo domislil, da jo lahko rešimo z novo znanostjo in s posebnim univerzitetnim študijskim programom. Ta »nekdo« je bil Stevan Dedijer, ki je bil v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja profesor na Univerzi Lund. Hitro je postalo jasno, da gre dejansko za informacijsko znanost, v katero se stekajo spoznanja in izkušnje mnogih strok, med njimi tudi knjižničarstva. Zato smo ga na IZUM-u prepoznali za svojega, ga leta 1997 povabili za glavnega predavatelja na konferenci COBISS in mu ob smrti sedem let kasneje posvetili številko Organizacije znanja. Letos mineva 110 let od njegovega rojstva.

Preberi več “Stevan Dedijer – boter informacijske znanosti”

Pionirski čas mariborskega računalništva (do ustanovitve univerze leta 1975)

Ali je kdo, ki ne pozna Hale Tivoli, dograjene leta 1965, in svetovnih prvenstev v njej: Daneuova košarka, Cerarjeva gimnastika in drugi športi? In morda še kdo pomni, da jo je v resnici krstil džezist Louis Armstrong, še bolj redki pa, da se je v njej zgodilo eno največjih znanstvenih srečanj pri nas: 5. Svetovni računalniški kongres. Prvič izven zapriseženega ‘Zahoda’ in z daljnosežnimi posledicami za prodor nove tehnologije, a tudi za politični razvoj Jugoslavije, ker je informacijsko-komunikacijska tehnologija na Slovenijo vplivala bolj kot druge (Pivec, Rajkovič, Jus, 2004).

Preberi več “Pionirski čas mariborskega računalništva (do ustanovitve univerze leta 1975)”

Osmerobojka dr. Sigrid Reinitzer pri osemdesetih

Read the English translation of the article

Čudne razmere pandemije COVID-19 nas držijo narazen, četudi bi se še tako radi srečali in objeli, kar si ob življenjskem jubileju dr. Sigrid Reinitzer želimo številni v Mariboru. Maribor in Gradec sta tako blizu in delita toliko zgodovinskih dogajanj, da smo že več desetletij povezani in deležni njenih strokovnih nasvetov in človeške odprtosti.

Skupni interesi in vprašanja so se tudi v knjižničarstvu odpirala kar sama od sebe. Porajajo pa se nove in prelomne dileme o prihodnosti knjižnic kot čuvajk in predvsem kot organizatoric znanja, ki jim dr. Reinitzerjeva poglobljeno sledi, in želimo si, da bi svoja spoznanja še dolgo delila z nami.

Gotovo nekje nastaja debela in poglobljena knjiga o slavljenki, tole pisanje pa se obrača na bolj sproščeno plat, saj tudi Sigrid ni zgolj zadržana knjižničarka s prstom na ustih in svarilom: Pssst!

No, pa saj tudi osemdeseti rojstni dan ni noben mejnik, ki bi prepovedoval hudomušnost.

Preberi več “Osmerobojka dr. Sigrid Reinitzer pri osemdesetih”