Rezultati znanstvenih raziskav so številni in raznoliki, danes pa še ne obstajajo standardni mehanizmi merjenja kakovosti in vpliva rezultatov raziskovalnega dela, ki bi omogočili popolnoma transparentno in pravično ocenjevanje tega dela. Ker postaja vedno bolj pomembno spremljati in ocenjevati, kako se rezultati raziskav dejansko uporabljajo, ne le znotraj raziskovalnega sistema, temveč tudi na drugih družbenih področjih, raziskovalne institucije in financerji iščejo alternativne kazalnike za oceno tega širšega vpliva raziskav. V zadnjih letih se je pojavilo kar nekaj pobud, deklaracij in priporočil za izboljšanje načina ocenjevanja kakovosti rezultatov raziskav in za uporabo teh alternativnih metrik (altmetrik). Tudi v okviru evropske komisije za raziskave in inovacije je bil izveden projekt Horizon 2020 Open Science: Altmetrics and Rewards (https://rio.jrc.ec.europa.eu/en/policy-support-facility/mle-open-science-altmetrics-and-rewards) s ciljem ugotoviti pomen in uporabnost altmetrik v okviru odprte znanosti in evalvacije raziskovalnega dela. Kot del projekta je bila narejena analiza altmetričnih podatkov slovenskih raziskovalcev z namenom ugotoviti pokritost slovenskih znanstvenih publikacij v različnih agregatorjih in opredeliti različne tipe dogodkov, ki se zanje beležijo, ter njihovo distribucijo po znanstvenih vedah.
Altmetrike merijo prepoznavne sledi dogodkov na spletu, v katerih so raziskovalni rezultati deležni določene pozornosti ali kadar dogodki odražajo neko stopnjo sodelovanja med osebo in rezultati raziskav. To so lahko omembe rezultatov na družbenih omrežjih, citati znanstvenega članka na spletnih dnevnikih, Wikipediji ali vladnih dokumentih, razprava o rezultatih na forumih itn. Različni ponudniki altmetrik sledijo različnim dogodkom na različnih spletnih platformah in v različnih informacijskih virih, v različnih časovnih obdobjih in na različnih ravneh združevanja (npr. na nivoju dokumentov, raziskovalcev, organizacij, projektov itn.). Podatki za analizo so pridobljeni s portala COBISS/SciMet (http://scimet.izum.si), kjer je pri objavah slovenskih avtorjev omogočen prikaz altmetričnih podatkov ponudnikov Altmetric.com in PlumX ter podatkov o pregledovanju in prenašanju polnih besedil objav z Nacionalnega portala odprte znanosti (http://openscience.si/).
Rezultati analize kažejo, da je 91 % slovenskih raziskovalcev objavilo 63 % publikacij z vsaj enim zabeleženim dogodkom v vsaj enem od agregatorjev, od teh jih je 90 % objavljenih po letu 2000 in 56 % v odprtem dostopu. PlumX in openscience.si pokrivata približno tretjino vseh publikacij slovenskih raziskovalcev, medtem ko Altmetric.com pokriva samo pribl. 9 % publikacij. PlumX in Altmetric.com večinoma pokrivata znanstvene članke z identifikatorjem DOI, openscience.si pa tudi knjige in druge monografske publikacije (18 %). Največ zabeleženih dogodkov v teh agregatorjih je za publikacije s področij medicine in naravoslovja (60 %), nato s področij biotehnike, družboslovja in tehnike (pribl. 16 %) in zelo malo (manj kot 2 %) s področij humanistike in interdisciplinarnih raziskav. Altmetric.com in PlumX sta se izkazala za ustreznejša agregatorja altmetričnih podatkov za medicino, naravoslovje in biotehniko, openscience.si pa za publikacije s preostalih področij. Deleži posameznih dogodkov na družbenih omrežjih, zabeleženih v Altmetric.com in PlumX, so po posameznih vedah zelo podobni, z nekaj izjemami: za medicino in naravoslovje se za malenkost razlikujejo deleži za Twitter, Facebook, bloge in Google+, za tehniko deleži za Facebooka in Google+, za družboslovje delež za novice in za humanistiko delež za Wikipedijo.
Raziskava je pokazala, da je pokritost slovenskih znanstvenih publikacij v Altmetric.com, PlumX in openscience.si dokaj visoka in bi jih zato bilo možno uporabiti kot vir podatkov za oceno določenega vpliva rezultatov raziskav slovenskih raziskovalcev. Podatki iz Altmetrik.com in PlumX o zastopanosti slovenskih raziskav v družbenih omrežjih bi se lahko šteli kot odraz njihovega širšega vpliva na posameznih področjih, Nacionalni portal odprte znanosti pa bi lahko bil zanesljiv vir informacij o uporabi teh publikacij v najbolj pomembnih slovenskih digitalnih repozitorijih in s tem eden od kazalnikov njihovega vpliva predvsem znotraj slovenske raziskovalne sfere. Pri tem pa je treba upoštevati priporočila glede potrebe in nujnosti uvajanja altmetrik v procese znanstvenega komuniciranja in evalvacije, zbiranja altmetričnih podatkov, njihovih oblik in njihovega pomena na različna področja in interesne skupnosti, kot so The Declaration on Research Assessment (DORA, https://sfdora.org/), Research Excellence Framework (REF, https://www.ref.ac.uk/), NISO RP-25-2016 Alternative Assessment Metrics Project (http://www.niso.org/publications/rp/rp-25-2016/), Next-generation metrics: Responsible metrics and evaluation for open science, European Commission, Research and Innovation (https://ec.europa.eu/research/openscience/pdf/report.pdf).
Prispevek pripravila: Gordana Budimir