Minilo je nekaj manj kot sedemnajst let, odkar je Roy Tennant spisal osmrtnico podatkovnemu in komunikacijskemu formatu MARC, ki je bil v 60-letih 20. stoletja sprva razvit zaradi tiskanja kataložnih listkov in izmenjave zapisov. Čeprav se knjižničarska skupnost povečini strinja s trditvami o zastarelosti formata v semantičnem spletnem okolju, kjer prevladuje ideja o povezanih podatkih (angl. linked data), imamo na voljo le malo alternativ, ki bi ustrezale novim konceptualnim modelom, npr. LRM, in transformaciji obstoječih podatkov.
Konceptualni model BIBFRAME
Osnovna ideja BIBFRAME je, da se namesto na bibliografski zapis in posledično podvajanje podatkov v drugih zapisih, osredotoča na relacije med viri, torej odnose med deli, agenti in enotami (ki jih sicer MARC že deloma, a opcijsko ponudi). Snovalci BIBFRAME, ki se zavedajo, da obstajajo različne potrebe po granulaciji podatkov, ponudijo tri glavne razrede: delo (angl. work), primerek oz. pojavna oblika (angl. instance) in enota (angl. item). Z glavnimi razredi so povezani še dodatni koncepti: agenti (angl. agents), vsebina (angl. subjects) in dogodki (angl. events).
Slika 1: Konceptualni model BIBFRAME
Če pogledamo primer iz zapisa v formatu COMARC, vidimo, da je bistvena razlika med zapisi v formatih MARC in BIBFRAME v tem, da zapis v formatu MARC združuje vse informacije o konceptualnem delu, njegovih pojavnih oblikah in posameznih enotah, za dodatne identifikatorje (dela ali pojavne oblike dela) pa uporablja tekstovne nize.
Osnovni podatkovni model BIBFRAME-a je RDF (angl. Resource Description Framework), ki je standarden model za izmenjavo podatkov na spletu. RDF-datoteke so pogosto v formatu XML in vsebujejo URI-je (angl. Uniform Resource Identifier), ki so nujni za identifikacijo virov in relacij med njimi. Temelji na ideji strukturiranih povezav (relacij) med viri v obliki trojčkov (angl. triples).
Trditev “Stephen Hawking je napisal Brief history of time.” v obliki trojčka zapišemo na naslednji način:
Dozorelost formata BIBFRAME
V okviru verzije 2.0 lahko preizkusimo različna orodja, ki so bila razvita za implementacijo formata. BIBFRAME Editor je primer urejevalnika za vnos podatkov, z orodjem MARC to BIBFRAME comparison viewer lahko primerjamo zapise v obeh formatih, z orodjem marc2bibframe2 pa lahko preoblikujemo zapise iz formata MARC/XML v format BIBFRAME.
Gotovo je, da bo veliko ustanov v prehodnem obdobju še vedno potrebovalo MARC, zato je v okviru projekta BIBFRAME precej pozornosti namenjene zlasti konverziji podatkov. Sicer pa, kot so ugotovili na evropski delavnici BIBFRAME, obstajajo različne potrebe in različni pristopi pri implementaciji formata.
Videoposnetek: BIBFRAME Progress, Library of Congress, marec 2019
Kongresna knjižnica se zaveda, da je eden izmed ciljev projekta zlasti razširitev skupnosti uporabnikov. V registru BIBFRAME 2.0 je nanizano relativno malo število projektov, ki so v različnih fazah implementacije, npr. Knjižnica Madžarskega nacionalnega muzeja navaja, da je objavila celoten katalog v formatu BIBFRAME. Veliko nacionalnih knjižnic se še ni odločilo za popolni prehod na novi format. Morda je razlog tudi v tem, da je tovrstni entitetni model zasnovan zlasti za kompleksnejša dela, v bazah knjižnic pa imamo običajno okoli tri četrtine zapisov enostavnih del, torej tistih z le eno pojavno obliko. Poleg tega je bil BIBFRAME sprva namenjen le knjižnični uporabi, nekaj izboljšav je bilo izvedenih z drugimi RDF-besednjaki (npr. Schema.org), kar ga nekoliko bolj približa širši spletni skupnosti.Nedvomno je spremembe na področju formatov pričakovati. Zavedati pa se je treba tudi, da je bibliografske podatke, predstavljene z uporabo različnih modelov, težko združevati in uporabljati. Namesto gradnje množice novih modelov se tako priporoča izbiranje med nastajajočimi, med katerimi je BIBFRAME zagotovo kandidat. Tudi MARC-a še nekateri niso zavrgli, kot so to leta 2018 poročali iz francoske nacionalne knjižnice, kjer razvijajo INTERMARC nove generacije, ki temelji na UNIMARC-u (Peyrard & Roche, 2018), hkrati pa je kompatibilen s semantičnim spletom, novimi modeli in katalogizacijskimi pravili. Pogojev in izzivov, povezanih z usvajanjem sprememb, se zavedamo tudi v IZUM-u, kjer smo leta 2017 zaključili projekt Uporaba orodij BIBFRAME za zapise v sistemu COBISS.SI.
Prispevek pripravila: Nevenka Zupančič
Viri:
- McCallum, S. (2014). BIBFRAME and Cataloging: changing landscapes. Dostopno na spletni strani: https://wiki.dnb.de/download/attachments/132747829/iflaVortragMcCallumRdaBibfram.pdf?version=1&modificationDate=1516195759000&api=v2.
- Peyrard, S. & Roche, M. (2018). Still waiting for that funeral: the challenges and promises of a next-gen INTERMARC. IFLA WLIC 2018 – Kuala Lumpur, Malaysia – Transform Libraries, Transform Societies. Dostopno na spletni strani: http://library.ifla.org/2204/.
- Tennant, R. (2002). MARC must die. Library journal, 10, 26–28. Dostopno tudi na spletni strani: http://soiscompsfall2007.pbworks.com/f/marc+must+die.pdf https://lj.libraryjournal.com/2002/10/ljarchives/marc-must-die/