Pred dvema desetletjema so raziskovalci področja družinske pismenosti v Sloveniji prišli do zaključka, da je pismenost odraslega seštevek različnih, medsebojno prepletenih in dopolnjujočih se vplivov (Knaflič, 2002).
Šolske knjižnice osnovnih šol so namenjene celotni populaciji otrok – učencev (6–14 let) določenega teritorija lokalne skupnosti. V nekaterih primerih, kjer zavod združuje šolo in vrtec, vključujejo tudi vrtčevske otroke (0–5 let).
Šolska knjižnica je v tem primeru »podaljšana roka« učilnice, v kateri učitelj z učenci obravnava določene vsebine ter jih za utrjevanje in poglabljanje znanja usmerja v šolsko knjižnico. Prav tako pomembno je, da so s pomembno vlogo šolske knjižnice v učnem procesu seznanjeni starši/skrbniki otrok/učencev. Pri tem brez podpore vodstva posamezne šole ne gre. Vodstvo šole, ki razume in podpira vlogo šolske knjižnice v vzgojno-izobraževalnem procesu učenca/otroka, to navezo dejansko omogoča.
Šolski knjižničar je kot promotor in motivator vezni člen med bralnim gradivom in bralcem. V tej vlogi sem v dveh desetletjih praktičnih izkušenj ugotovila, da je v šolski knjižnici pomembno vzpostaviti vez med učencem, učiteljem, staršem, vodstvom šole in knjižničarjem. Povezavo med vsemi sem ponazorila z obliko pentagrama (slika 1).
Ko sem leta 2018 zasledila, da je razpisano usposabljanje za moderatorje družinske pismenosti v Mestni knjižnici Kranj, sem se nemudoma odzvala, saj česa podobnega še nisem zasledila v slovenskem prostoru.
Tri dnevno usposabljanje je bilo organizirano v sklopu EU projekta Family Literacy Works! Ta mednarodni projekt je bil zasnovan za triletno obdobje (2016–2019). Mestna knjižnica Kranj se je zavezala, da po končanem izobraževanju moderatorji in udeleženci usposabljanja pridobljeno znanje izvedejo v praksi oziroma da v svojem okolju delajo z družinami.
Prve delavnice spodbujanja družinske pismenosti
Tako sem v šolskem letu 2018/2019 začela na naši šoli izvajati delavnice spodbujanja družinske pismenosti. Po dogovoru z vodstvom šole sem se odločila za učence in starše 3. razreda.
Prvo bralno aktivno druženje je potekalo oktobra. Na prvo povabilo se je odzvalo kar 11 družin, in ker smo prostorsko omejeni (20 sedežev), me je skrbelo, da se kdo ne bi počutil utesnjeno. Kasneje se je delavnice v resnici udeležilo 8 družin.
Na prvem srečanju so učenci skupaj s starši raziskovali poučne knjige o vremenu, Zemlji, kuhanju, preživljanju prostega časa v jeseni, kaj delajo stroji v vesolju … Uvodoma sem jim predstavila delovanje naše šolske knjižnice (projektno učno delo, v katerega bodo vključeni tudi tretješolci), nato pa smo prešli na prikaz primerov kvalitetnih slikanic in tistih bolj »kičastih« – nadvse pomembno je, da ozaveščamo javnost o umetniškem delu pisateljev in ilustratorjev nasproti instant digitaliziranim oblikam slike in besedil. Predstavljene knjige so tako »morali« vzeti v roke in jih prelistati. V nadaljevanju so odrasli na lističe zapisali svoja pričakovanja ob našem skupnem druženju, medtem pa so si učenci izbrali knjige s poučno vsebino, pripravljene na posebni mizi.
Vsaka knjiga je vsebovala vsaj eno vprašanje in učenci so skupaj s svojim bližnjim odraslim iskali v knjigi odgovore (kolaž 1). Na ta način so dosegali različne učne cilje, lahko pa navedemo najočitnejše:
- primerno rokovanje s knjigo,
- branje z razumevanjem,
- uporaba različnih načinov branja (kazalo, naslovi, branje celotnih odstavkov),
- motivacija za branje – branje kot pot za dosego cilja in
- utrjevanje tehnike zapisa (pisane črke so za večino še neavtomatizirane).
Kolaž fotografij prvega leta delavnic razvijanja družinske pismenosti v šolski knjižnici OŠ Tončke Čeč v Trbovljah
Nedvomno mi bo ostala v trajnem spominu delavnica, ki je sovpadala s tradicionalno Nočjo knjige 2019, tako smo naše srečanje preimenovali v Večer v šolski knjižnici. Starši so tekmovali z učenci v kvizu Milijonar s tematiko poznavanja domačega kraja. Zmagovalci so prejeli za nagrado čokoladno tablico Wonka z zlato vstopnico in asociacijo na vsebino naslednje delavnice (Čarli in tovarna čokolade) (slika 2).
Posnetek delavnice Večer v šolski knjižnici:
V prvem letu je bilo izvedenih kar devet delavnic razvijanja družinske pismenosti od načrtovanih osmih. V povprečju se je posamezne delavnice udeležilo 12 oseb (6 odraslih in 6 otrok), tri deklice in trije fantje, dva očeta in tri mame ter ena babica. Vsaka delavnica zahteva veliko priprave, med izvajanjem pa je moderator usmerjevalec poteka in opazovalec (v veliki večini) pozitivnega učinka medosebnih interakcij znotraj družinskih članov in med udeleženci (Bajda, 2020).
Nadaljevanje aktivnosti spodbujanje družinskega branja
Zaradi pozitivnih odzivov z vseh strani sem z delavnicami nadaljevala tudi v prihodnjem šolskem letu 2019/2020. V drugem letu spodbujanja družinskega branja smo se mesečno srečevali v šolski knjižnici z isto skupino učencev in njihovih staršev – takrat četrtošolcev. V tem ciklusu se je na drugem srečanju novembra 2019 udeležilo pet družin. Udeležencem je bil najprej predstavljen dostop do spletne strani naše šolske knjižnice prek spletne strani šole ter zavihek Družinsko branje, kjer so objavljeni (predvsem slikovni) prispevki naših skupnih druženj. Ogledali so si, kaj vse se je v zadnjem mesecu pri nas dogajalo.
Sledila je delavnica, ki je zahtevala obsežnejše priprave. Učenci so iz vrečke »presenečenja« izvlekli eno plastično žival, nato so med izbranimi knjigami izbrali takšno, ki vsebuje opis te živali, in odgovarjali na pripravljena vprašanja (slika 3).
Na tla sem razprostrla zemljevid Sveta in učenci so morali postaviti žival na celino, od koder prihaja. To je bila kar težka naloga, a so jo skupaj s starši uspeli rešiti (slika 4).
Za učence, ki so bili hitri, sem pripravila tudi zgodbe in pesmi o živalih – učenci pa so morali pobrskati med pripravljenim gradivom in jih najti, prebrati in jih predstaviti s svojimi besedami (povzeti bistvo) (slika 5).
Tretja delavnica drugega ciklusa je potekala v decembrskem vzdušju. Najprej sem prisotne povabila v deželo besed z interpretativnim branjem slikanice Dežela Velike tovarne besed. Nato so učenci skupaj s starši sestavljali razrezane pesmi in nastala je tudi kakšna nova. V pesnjenju so se preizkusili tudi s pomočjo izbora besed na potiskanih straneh iz odpisanih, sicer uničenih knjig.
Kolaž fotografij prikazuje razgibanost tretje delavnice
Naša četrta in zadnja delavnica družinskega branja je bila izvedena na večer 10. marca 2020 tik pred razglasitvijo pandemije. Tokrat sem pripravila različna dramska besedila in jih razdelila učencem ter staršem, da so jih brali v dvojicah:
- prvo branje je potekalo individualno – vsak zase se je potiho seznanil z besedilom;
- drugo branje je potekalo potiho v dvojicah: starš – otrok in z dogovorom o prevzemanju vlog;
- tretje branje pa je potekalo kot interpretativno branje na improviziranem odru šolske knjižnice.
Vtise z delavnice smo povzeli tudi v digitalnem albumu:
Namesto zaključka
Ker v šolskem letu 2020/2021 epidemiološke razmere niso dopuščale nobenih popoldanskih »mešanih« obiskov šole, delavnic razvijanja družinske pismenosti nisem izvajala. Z učenci, ki so se udeleževali teh delavnic pretekli dve leti (sedaj petošolci), pa smo ostali povezani tudi v šolanju na daljavo. Že septembra 2020 smo se dogovorili, da se priključijo šolskemu debatnemu klubu, ki ga sicer gojim z učenci tretje triade.
Verjamem, da se bodo v naslednjem šolskem letu kot šestošolci že preizkušali v kritičnem razmišljanju na debatnih turnirjih.
Takoj ko bo mogoče, pa bom začela tudi z izvajanjem delavnic družinskega branja s takratnimi družinami učencev tretjega razreda.
Prispevek pripravila: mag. Urša Bajda, šolska knjižničarka OŠ Tončke Čeč
Navedeni viri:
- Bajda, U., (2020). Spodbujanje družinske pismenosti v šolski knjižnici OŠ Tončke Čeč. Šolska knjižnica, 29 (2/3), 61-68.
- Bajda, U., (2019). Večer v šolski knjižnici OŠ Tončke Čeč. Dostopno na: https://youtu.be/mH-KiCzsUug [26-03-2021].
- Bajda, U. (2020). Družinska pismenost. Spletni dnevnik šolske knjižnice OŠ Tončke Čeč. Dostopno na: http://solskaknjiznicaostctrbovlje.blogspot.com/p/druzinska-pismenost.html [26-03-2021].
- Knaflič, L., (2002). Kako družinska pismenost vpliva na pismenost otrok. Psihološka obzorja, 11 (2), 37-52.