Leto 2022 je jubilejno leto za Društvo knjižničarjev Dolenjske, ki je bilo pred 45 leti ustanovljeno v Novem mestu, deluje pa na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Pod njegovo okrilje sodijo splošne knjižnice v Kočevju, Ribnici, Trebnjem, Krškem, Brežicah, Sevnici, Metliki, Črnomlju in Novem mestu.
Nekaj zgodovine
Ustanovni občni zbor Društva Knjižničarjev Dolenjske je potekal 13. januarja 1977 v takrat imenovani Študijski knjižnici Mirana Jarca, kjer ima društvo sedež še danes.
Za prvega predsednika Društva knjižničarjev Dolenjske, medobčinske kulturne organizacije, je bil izvoljen Bogo Komelj iz Novega mesta, za podpredsednico pa Lea Grabrijan iz Črnomlja. V letih do danes so mu sledili še naslednji predsedniki in predsednice društva:
-
- Lea Grabrijan (1978–1981)
- Ivica Milić (1981–1985)
- Ida Pucelj (1985–1989)
- Ivana Kužnik (1989–1990)
- Silva Gomišček-Šibila (1990–1995)
- Nataša Petrov (1995–1997)
- Ivica Milić (1997–2001)
- Irena Muc (2001–2005)
- Slavka Kristan (2005–2007)
- Petra Kovič (2007–2009)
- Mateja Bahč (2009–2012)
- Andrej Črnič (2012–2014)
- Mateja Kambič (2014–2016)
- Brigita Lavrič (2016– )
Že ob ustanovitvi je Bogo Komelj, takratni upravnik Študijske knjižnice Mirana Jarca, izpostavil, da je potrebno društvo okrepiti s čim večjim številom članov, »da bo naš glas močnejši«, kot je sam dejal. Zavedal se je, da je za knjižničarsko stroko in za uresničitev takratnih (z zakonom določenih) knjižničarskih nalog še kako pomembno, da skupaj stopijo tako poklicni knjižničarji kot drugi, ki opravljajo to dejavnost ali pa so nad knjigami samo navdušeni. Prav tako je izpostavil, da je prva naloga društva prizadevati si (pod sloganom »Knjigo vsakemu občanu!«), da bi lahko knjigo v roke prijel vsak človek.
Ob jubileju
Društvo knjižničarjev Dolenjske v letu 2022 praznuje 45 let delovanja, kar pomeni prav toliko let dela za »knjigo in knjižnice«, kot je rekel že Bogo Komelj, takratni upravnik Študijske knjižnice Mirana Jarca. Društvo skrbi za redno izobraževanje članov ter obveščanje o spremembah in novostih, povezanih z bibliotekarsko stroko, in je vključeno v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS).
Glavni cilj društva je uveljavljanje knjižničarskega poklica in knjižničarske stroke ter spremljanje njenega razvoja doma in po svetu. Ob tem skrbi za spoštovanje etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter za nemoteno izobraževanje in izpopolnjevanje svojih članov in knjižničarjev na splošno.
Za dosego svojih ciljev in nalog organizira strokovna predavanja, delavnice in posvetovanja ter sodeluje s preostalimi društvi in ustanovami na tem območju. Tako je društvo v zadnjih letih organiziralo številna predavanja, med njimi izpostavljamo predstavitev sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS, ki je omogočila vpogled v delo šolskega knjižničarja in predstavila številne možnosti za sodelovanje ter za smotrno in kvalitetno delo. Izpostavljamo tudi delavnico Konflikti v izposoji, namenjeno zaposlenim v knjižnicah (izvedlo jo je zunanje podjetje), da bi s primernimi komunikacijskimi tehnikami obvladali, ustregli in postregli še tako zahtevnega uporabnika. V letu 2019 je društvo organiziralo predavanje Zelena knjižnica, saj je bila to ena izmed aktualnih tem v knjižnicah v tistem trenutku. Poleg strokovnih vsebin društvo skrbi za tudi posredovanje tem z lokalnega območja; npr. leta 2017 je bilo Novo mesto v znamenju jantarja, zato je društvo v svoje vrste povabilo predstavnico Dolenjskega muzeja, ki je predstavila Jantarno leto 2017 v Dolenjskem muzeju.
Opazili smo, da člani društva radi spremljajo predstavitve primerov dobrih praks, iz česar se razvije nešteto idej in novih oblik sodelovanja. Radi se udeležujejo tudi strokovnih ekskurzij, tako spoznavajo razmere, v katerih delujejo druge knjižnice, nezanemarljivo pa ni niti druženje in spoznavanje ljudi, s katerimi so velikokrat v stiku samo preko elektronske pošte.
Machova pot povezuje
Ravno druženje je bilo v zadnjih letih izredno okrnjeno zaradi pandemije, zato smo, ko so se ukrepi sprostili, izkoristili prvo priložnost in se sprehodili po zanimivi Machovi poti. Pohod, organiziran v sodelovanju z Društvom Machova dediščina pod Gorjanci, je bil zelo prijeten, zato se v kratkem na pot odpravljamo že drugič, tokrat v spremstvu naših družin, saj je pot primerna za ljudi vseh starosti.
Projekt Knjigotapljenje
Posebnost Društva knjižničarjev Dolenjske je tudi izvedba projekta Knjigotapljenje: slovenska knjižna srečevanja, ki poteka skozi vse leto. V sodelovanju z različnimi ustanovami ter ustvarjalci, med drugim s Slovenskim inštitutom na Dunaju, Kulturnim ce centrom Korotan in Slovensko iniciativo Dunaj, omogočamo Slovencem na tujem dostop do knjig v slovenskem jeziku, vsem članom knjižnice pa tudi storitve e-knjižnice. Poleg zaključnega programa so organizirane različne dejavnosti za promocijo slovenske kulture na Dunaju, s poudarkom na predstavitvi novomeške kulturne dediščine, novomeških ustvarjalcev in dela novomeških kulturnih ustanov. Projekt podpira Mestna občina Novo mesto.
V letu 2021 je bil program Knjigotapljenje posvečen Slavku Grumu, avtorju, ki se je z dramo Dogodek v mestu Gogi zapisal v sam vrh slovenske ekspresionistične dramatike, še poseben odtis pa je pustil v samem Novem mestu. Ob njegovi 120. obletnici rojstva so na Dunaju člani Društva knjižničarjev Dolenjske v prostorih Slovenskega kulturnega centra Korotan na Dunaju odprli razstavo Slavko Grum »Pišem, ker pisati moram«, lutkovno predstavo Prijatelja v nesreči za najmlajše in še delavnico, kjer so otroci izdelali svoje lutke iz kartona. Za mlade, ki se na Dunaju učijo slovenskega jezika v sklopu dopolnilnega pouka slovenščine, je društvo organiziralo delavnico, ki je bila izvedena pod mentorstvom novomeškega mladega improvizatorja in igralca Luke Piletiča. Spoznavali so osnove improvizacije in se preizkusili v veščinah, ki jim bodo v pomoč pri nastopanju. Program Knjigotapljenje je vsako leto zastavljen zelo celovito in je med Slovenci na Dunaju že prepoznaven.
Pogled naprej
Sicer se Društvo knjižničarjev Dolenjske vseskozi trudi pridobivati nove člane, ki s svojim delom prispevajo k razvoju stroke in njeni promociji ter s tem vplivajo na izboljšanje ter prepoznavnost knjižničarstva v javnosti oziroma v lokalni skupnosti. Člani so dejavni tudi v organih in sekcijah Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.
In želje za prihodnost? Predvsem to, da bi bili člani aktivno vključeni v delovanje Društva, da bi sodelovali pri izvedbi nalog in si izmenjavali izkušnje in ideje ter se skupaj odločali, kako bo z našim društvom v prihodnje.
Prispevek pripravila: Brigita Lavrič, predsednica Društva knjižničarjev Dolenjske
Machova učna pot – Društvo Machova dediščina (machova-pot.si)
Ernst Mach: Vplivni učenjak, ki je poletja preživljal na Dolenjskem (kvarkadabra.net)
Machovo število – Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)
jamamaj (arnes.si)
Trdinov Zakleti oreh in nesrečna ljubezen (kamra.si)
Društvo knjižničarjev Dolenjske
Novo mesto
Knjigotapljenje