V okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) deluje v naši državi edina specialna knjižnica za slepe in slabovidne Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne (KSS), ki izvaja knjižnično dejavnost v posebnih prilagojenih tehnikah za slepe in slabovidne osebe ter osebe z motnjami branja na območju celotne Slovenije. Knjiga je nenadomestljiv medij za slepe in slabovidne ter za ljudi z motnjami branja, a je za samostojno branje dostopen šele po ustrezni prilagoditvi v elektronski zapis, brajico ali zvok.
Tiskane knjige v brajici
Začetki Knjižnice slepih in slabovidnih Minke 
Skaberne segajo v leto 1918, ko je prof. Minka Skaberne na pobudo društva Dobrodelnost organizirala prepisovanje knjig v brajico. Dela so bila najprej napisana ročno s pomočjo brajeve tablice in posebne pisalke (šila) v enem izvodu. Kasneje so začeli knjige v brajici pisati tudi z brajevimi mehanskimi oz. električnimi pisalnimi stroji, danes pa jih tiskamo z brajevim tiskarskim strojem.
Znati brati brajico pomeni za slepe biti pismen, zato je opismenjevanje slepih in slabovidnih zelo pomembno. Samostojno branje je zanje pomembno tako v procesu izobraževanja kot v procesu razvijanja bralne kulture, da se zmorejo vključiti v vse stopnje šolanja, se dodatno strokovno izpopolnjevati ter kakovostno preživljati prosti čas.
Trenutno je v naši knjižnici, ki prilagaja in izdaja knjige v brajici ter jih izposoja, dostopnih 1.602 naslovov različnih zvrsti leposlovja v 1 izvodu.
https://www.youtube.com/watch?v=fgFeuX7se2A
Zvočne knjige
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) z 48. členom omogoča prilagajanje gradiva v korist invalidov. V skladu s finančnimi možnostmi vsako leto v povprečju prilagodimo od 200 do 250 naslovov v zvočni zapis ter okrog 40 naslovov v brajico.
Za potrebe izdelave zvočnih knjig imamo v KSS in na ZDSSS skupaj sedem profesionalno opremljenih studiev, kjer bralci prebirajo oz. snemajo knjige. Osebe, ki želijo postati bralci slepim in slabovidnim, morajo opraviti avdicijo. Z avdicijo se preverja barva glasu (ali je glas prijeten), pravilna in jasna izgovarjava, pravilno naglaševanje ter izgovarjava tujih besed …
Trenutno je v zvočni obliki dostopnih 6.213 naslovov v formatu mp3 ter 341 v formatu daisy (to je nadgradnja mp3, ki omogoča boljšo navigacijo po knjigi).
https://www.youtube.com/watch?v=vlEZd-jh8vg
Člani knjižnice za slepe
Knjižnico obiskujejo slepi, slabovidni, otroci z disleksijo ter druge osebe, ki ne morejo samostojno brati običajnega tiska. Ob vpisu je treba predložiti ustrezno zdravniško dokumentacijo oz. strokovno mnenje.
Člani knjižnice dostopajo do gradiva na več načinov. Najpogosteje uporabljajo storitev Pošte Slovenije, ki po 35. členu Zakona o poštnih storitvah za dostavo literature ne zaračunava svojih uslug. V knjižnico hodijo sami, ali pa pošljejo svoje sorodnike, zmeraj pogosteje pa uporabljajo tudi Elektronski informacijski sistem ZDSSS (EIS), ki jim omogoča dostop od doma. Knjige lahko naročijo po telefonu, pisno ali po elektronski pošti. Zaradi omejitev z avtorskimi pravicami imajo člani na voljo po dva izvoda nekega naslova, kar podaljša čakalno vrsto za želeno gradivo. Zaradi omejene možnosti dostopa do gradiva nekateri člani prepustijo izbor knjižničarju, ta jim predlaga čtivo glede na prejšnje izposoje, izkušnje in okvirne želje bralca.
Našim uporabnikom so poleg izposoje gradiva na voljo tudi druge storitve, kot je izposoja predvajalnika daisy, dostop do brezplačne kode eBralec, individualna izobraževanja … V knjižnici se odvijajo različni dogodki, razstave, izobraževanja, obiščejo pa nas tudi različne skupine iz vrtcev, šol in fakultet.
Čas pandemije in po njej
Pred dvema letoma je COVID-19 potrkal tudi na naša vrata. Sam sistem izposoje se ni veliko spremenil, saj je že pred tem večinoma potekal preko Pošte Slovenije. Le še več gradiva so si želeli uporabniki, saj so si z branjem krajšali čas. Med učenci z disleksijo se je v tem času zelo povečala potreba po dostopu do brezplačne kode za sintetizator govora eBralec, s pomočjo katerega so si olajšali delo z računalnikom in s tem povečali razumevanje snovi. Dogodke in izobraževanja smo prestavili na splet v »zoom« obliko. Po začetnih tehničnih težavah so spletni dogodki med slepimi in slabovidnimi lepo zaživeli.
V KSS si želimo, da bi lahko tudi v prihodnje slepim in slabovidnim ter osebam z motnjami branja zagotavljali dostop do literature v njim dostopnih formatih, saj je to pravica vsakega posameznika. S prilagajanjem knjig v dostopne formate se bomo trudili, da bi knjižnični fond vseboval gradivo za vse generacije.
»Kdor bere knjige tako, kot prisluhne prijatelju, se mu bodo odprle in bodo postale njegove. Kar bere, bo ostalo pri njem in ga bo razveseljevalo in tolažilo, kot znajo samo prijatelji«. (Herman Hesse)
Prispevek pripravila: Katarina Černe