Obiskovanje knjižnic in ekologija

V letu 2020 smo si po podatkih, ki jih zbira in objavlja NUK, v knjižnicah izposodili dobrih 16 milijonov enot gradiva. V tem letu, ki ga je zelo zaznamovala epidemija, je bilo kljub omejevalnim ukrepom v knjižnicah zabeleženih okoli 6,5 milijona obiskov.

Glede na te številke, ki niso majhne, se sprašujemo, ali je danes mogoče obiskovati knjižnice tako, da domov razen knjižničnega gradiva iz knjižnice ne prinesemo nič drugega? Ali lahko poskrbimo za trajnostno naravnanost naših obiskov knjižnice? Poglejmo …

Desetletja nazaj

Če čas zavrtimo nekaj desetletij nazaj, se mi zdi zanimivo, da smo čisto v redu shajali s tisto rumenkasto člansko izkaznico bež barve. Marsikdo se je najbrž še spomni. Za mlajše obiskovalce knjžnice za lažjo predstavo prilagamo fotografiji takšne izkaznice.

MapDescription automatically generated with low confidence
Slika 1: Obrazec novejše knjižnične izkaznice (vir Kamra, 20. 5. 2022)
A picture containing calendarDescription automatically generated
Slika 2: Članska izkaznica (vir Kamra, 20. 5. 2022)

Ta izkaznica je – vsaj po mojih spominih – bila edini dokument, ki je spremljal obisk knjižnice. Uporabljala sem jo tudi kot knjižno kazalko, da sem označila mesto, kjer sem prekinila branje, in ko je knjižica postala polna, smo jo lahko shranili za spomin.

Sedanjost in trajnostna načela

Listki s seznami gradiva

V enoti Mariborske knjižnice, ki jo obiskujem, me prijazni knjižničarji vedno vprašajo, ali želim listek (zadolžnico) s seznamom izposojenega gradiva. Zahvalim se, da tega listka ne potrebujem. Če želim pregledati svoje obveznosti do knjižnice, uporabim storitev Moja knjižnica. Izbiram lahko med aplikacijo mCOBISS ali spletno aplikacijo. Pa to še ni vse. Če kljub temu potrebujem listek s seznamom evidentiranega gradiva, se lahko v Moja knjižnica naročim na prejemanje t. i. e-zadolžnice. V tem primeru bom na svoj e-naslov prejela izpisek v obliki priponke.

Slika 3: The tree of books by Hana Book Tree (spletni vir,  20. 5. 2022)
Računi

Diagram Description automatically generated Kljub vsem možnostim glede e-obveščanja se včasih pripeti, da moram plačati zamudnino, občasno pa se pojavi tudi plačilo drugih storitev. Pretekla leta smo se ravnali po pravilu »Vklopi razum, zahtevaj račun«, z začetkom leta 2022 pa se je to spremenilo, saj izročitev računa ni več obvezna; prodajalec to stori le v primeru, ko tako zahteva kupec oz. stranka. Opažam, da se stare navade še nismo otresli, saj nam v trgovinah in lokalih še vedno vestno izdajajo račune v tiskani obliki.

Ko obiskujete knjižnice, predlagam, da po plačilu dolgov pojasnite, da računa v tiskani obliki ne potrebujete, razen če je res kakšen tehten razlog za to. Saj veste, kako je s temi računi, tako hitro romajo v prvi koš za smeti.

Letaki, prospekti, vabila

Knjižnica nas zelo pogosto vabi na prireditve z lično oblikovanimi letaki, prospekti, vabili. Prav zato, ker je promocijsko gradivo pripravljeno tako, da je privlačno, in ker leži na izposojevalnem pultu, sežemo po njem, marsikdaj pa ga tudi vzamemo s seboj. Če že vnaprej vemo, da se dogodka ne bomo udeležili, razmislimo, ali res moramo vzeti letak ali vabilo s seboj. Življenjska pot vabila bo sicer podaljšana s potjo iz knjižnice na domači naslov, nato pa se bo končala v smetnjaku in namen, s katerim so ga v knjižnici nastavili na izposojevalni pult, ne bo izpolnjen. Zato letake in vabila prelistajmo kar tam, nato pa jih pustimo v knjižnici.

Knjižnice nas o dogodkih obveščajo tudi na svojih domačih straneh in družabnih omrežjih, zato lahko vse informacije kadarkoli poiščemo tudi tam.

Zgodovina izposojenega gradiva

Tisti, ki sem in tja z veseljem pregledajo, kaj so si že izposodili, že vedo, da si precej dolgega seznama gradiva ni treba natisniti. Vpogled v zgodovino izposoj je omogočen preko spleta v Moja knjižnica ali pa na mobilni aplikaciji mCOBISS.

Prenašanje gradiva v knjižnico in domov

Zanimivo je, da tudi izposoja knjižničnega gradiva pomeni ponovno uporabo gradiva 😊. Tako je izposoja gradiva že sama po sebi prijazna do okolja. Zagotovo ste že tudi pomislili na to.

Gradivo, ki si ga izposojamo ali vračamo, pospravimo v torbo, nahrbtnik, vrečko za večkratno uporabo … Veliko knjižnic prodaja vrečke iz blaga, ki so prav lično oblikovane in privlačne na oko.

See the source image
Slika 4: Bombažne vrečke (vir Knjiga na dan, 23. 5. 2022)

Če kdaj ne veste, komu kaj podariti za rojstni dan ali drugo priložnost, je nakup vrečke iz blaga prav simpatično darilo. Poleg tega poskrbimo tudi za promocijo knjižnice.

Pot v knjižnico

Če živimo blizu knjižnice, je najbolje, da se do knjižnice kar sprehodimo. Pri tem naredimo nekaj dobrega zase in za okolje. Če nismo ljubitelji hoje, uporabimo kolo, trenutno zelo moderni skiro, rolko, rolerje, kotalke … No, za zadnje napisana prevozna sredstva bi naše kolesarske steze in pločniki marsikje potrebovali kakšen obnovitveni poseg ali dva … Naslednja možnost – predvsem v večjih mestih – pa je uporaba javnega potniškega prometa.

Če res ne gre drugače, uporabimo avtomobil, ob tem pa razmislimo, kako bi lahko eno vožnjo dobro izkoristili in jo namenili za več opravkov.

V Mestni knjižnici Ljubljana npr. spodbujajo okolju prijazno pot do knjižnice s tole simpatično sličico:

A picture containing text Description automatically generated

Podobno je tudi Knjižnica Logatec povabila svoje obiskovalce k zmanjšanju onesnaženja ob obisku knjižnice:

A picture containing text, outdoor, sign, green Description automatically generated

Stanovske spodbude

Tudi IFLA vzpodbuja knjižnice h trajnostni naravnanosti delovanja. Razpisuje dve kategoriji nagrad IFLA Green Library Awoard:

    1. »Best Green Library«
    2. »Best Green Library Project«

A picture containing company name Description automatically generated

Prav na tem natečaju se je v kategoriji »Best Green Library« Knjižnica Ormož uvrstila v ožji izbor za to nagrado; uvrstila se je med štiri najbolj zelene knjižnice na svetu.

Text Description automatically generated with medium confidence

Pokrij se samo toliko, kolikor si dolg

Poznate ljudsko modrost, zapisano v naslovu? Pa tole: »Vodo se naučimo ceniti šele, ko se vodnjak posuši« ali tole »Kdor se na druge zanaša, v situ vodo prenaša«? Še dosti je podobnih pregovorov in rekov, ki vodijo v razmislek, kaj res potrebujemo, in nas spomnijo na to, da so naši viri omejeni. Vsak od nas lahko z malimi koraki pripomore k njihovi varčni rabi in poskrbi, da po nepotrebnem ne obremenjuje okolja.

Pridružimo se tem pobudam vsi – tako knjižnice same kot uporabniki knjižničnih storitev. Začnimo danes!

Prispevek pripravila: mag. Zdenka Kamenšek