Številni uporabniki zvočnih knjig pogosto navajajo prednosti doživljanja zvočno-bralnega užitka. A nekoč je bilo nujno imeti pravo napravo za predvajanje ene različice nosilca zvočnega zapisa. Nato so se zvočne knjige snemale ali presnele v digitalne zapise in so tako postale dostopne na različnih napravah in s tem veliko več ljudem.
Po desetletnem zatišju na področju snemanja in izdajanja zvočnih knjig v slovenskem jeziku je leta 2017 podjetje Audibook na slovenskem trgu ponudilo mobilno aplikacijo Audibook, ki uporabnikom omogoča pregledovanje, izbiro, prenos in poslušanje zvočnih knjig v slovenskem jeziku.
Zgodovina zvočnih knjig v slovenskem jeziku
Zvočne knjige oziroma avdio knjige ali zvočnice, kot jih tudi imenujemo, so se v Sloveniji, podobno kot v tujini, začele množično snemati in prodajati z razvojem novih tehnologij, predvsem z razvojem novih vrst nosilcev zvočnih zapisov in predvajalnikov.
V tujini so se zvočne knjige, posnete na ploščah, začele pojavljati že v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja, vendar sta se množična uporaba in razširjenost začeli šele v 50. in 60. letih. Tudi v Sloveniji so se že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko so se množično prodajali gramofoni, snemale in izdajale tudi gramofonske plošče s posnetimi zvočnimi knjigami, predvsem s pravljicami, pri teh izdajah je takrat prednjačila Založba Mladinska knjiga.
Ker gramofonske plošče za mnoge niso bile dovolj praktične, so se v 70., 80. in 90. letih prejšnjega stoletja še bolj razširile zvočne knjige na avdio kasetah, ki jih je bilo možno predvajati na bolj praktičnih kasetofonih in kasneje tudi na prenosnih kasetofonih in v kasetofonih v avtomobilih, kjer jih je bilo možno poslušati med vožnjo. Zvočne knjige na kasetah so bile zaradi praktične uporabe zelo razširjene in popularne in jih marsikdo uporablja še danes.
V 90. letih in v prvem desetletju tega stoletja pa so postali vse bolj popularni predvajalniki digitalnih laserskih plošč oziroma CD predvajalniki in zato so se tudi zvočne knjige začele snemati in izdajati na laserskih ploščah oziroma CD ploščah, zgoščenkah. Zaradi zmanjšane razširjenosti in uporabe predvajalnikov kaset in CD plošč v prvih letih tega stoletja se je zelo zmanjšala tudi prodaja in uporaba zvočnih knjig na navedenih zvočnih nosilcih.
Z razvojem digitalnih tehnologij in z razširjenostjo interneta, računalnikov in pametnih telefonov pa so se po letu 2007 in 2008 digitalni posnetki zvočnih knjig začeli množično prenašati prek interneta in predvajati na teh napravah, kar je povzročilo ponovni porast uporabe zvočnih knjig, hkrati pa tudi vse pogostejše kopiranje in piratstvo. Zaradi pojava vse številčnejših piratskih kopij snemanje in izdajanje zvočnih knjig za slovenske založbe, ki delujejo na relativno majhnem jezikovnem trgu, ni bilo več finančno sprejemljivo, saj se jim veliki stroški, ki so povezani s produkcijo zvočnih knjig, zaradi množičnega kopiranja in posledično manjše prodaje niso več splačali. Zato je snemanje in izdaja novih zvočnih knjig v slovenskem jeziku skoraj popolnoma zamrla.
Mobilne aplikacije za zvočne knjige
Mobilne aplikacije so se pojavile po letu 2008, ko sta podjetji Google in Apple ponudili svoji spletni storitvi Android market (kasneje Google Play Store) in App Store. In kmalu so se v tujini pojavile tudi številne mobilne aplikacije, ki so uporabnikom omogočale predvajanje zvočnih knjig. Mobilne aplikacije z zvočnimi knjigami imajo možnost, da poleg številnih prednosti za uporabnike, nudijo še eno veliko prednost za založnike, in sicer možnost digitalne zaščite oziroma upravljanja z avtorskimi pravicami (DRM – Digital Rights Management) zvočnih knjig in ravno zaradi te prednosti so zelo zanimive za knjižne založnike zvočnih knjig. Leta 2017 je podjetje Audibook razvilo mobilno aplikacijo Audibook, ki uporabnikom omogoča pregledovanje, izbiro, prenos in poslušanje zvočnih knjig v slovenskem jeziku. Aplikacija je bila že takoj na voljo tako za uporabnike naprav z operacijskim sistemom Android kot tudi za uporabnike naprav z operacijskim sistemom iOS.
Mobilna aplikacija Audibook je naletela na veliko zanimanje med slovenskimi ljubitelji zvočnih knjig, ki so do tedaj imeli na svojih mobilnih napravah možnost poslušati le zvočne knjige v tujih jezikih prek mobilnih aplikacij tujih ponudnikov. Že v prvem mesecu po prihodu na trg si je mobilno aplikacijo Audibook na svoje telefone naložilo tisoč uporabnikov. Število uporabnikov mobilne aplikacije ter tudi izposojanje in poslušanje zvočnih knjig od takrat stalno narašča. Do zdaj si je mobilno aplikacijo Audibook na svojo mobilno napravo naložilo že več kot 60.000 uporabnikov, samo v zadnjih 12 mesecih že več kot 18.000 novih uporabnikov.
V prvih mesecih je imela aplikacija relativno majhen izbor zvočnih knjig, zato je bilo tudi število izposoj v začetnem obdobju manjše, a sčasoma so začele prek aplikacije Audibook svoje zvočne knjige ponujati tudi večje slovenske založbe in tako se je tudi nabor ponujenih naslovov povečeval.
Trenutno je v mobilni aplikaciji Audibook na voljo že več kot 680 zvočnih knjig v slovenskem jeziku. Uporabniki aplikacije pa so že opravili več kot 73.000 izposoj zvočnih knjig od tega več kot 24.000 izposoj v zadnjih 12 mesecih
Zvočne knjige v slovenskih knjižnicah
Slovenske splošne knjižnice so v zadnjih desetletjih pridobile zbirko predvsem starejših zvočnih knjig na fizičnih nosilcih, večinoma na avdio kasetah in CD ploščah. Nekatere splošne knjižnice imajo le nekaj deset naslovov zvočnih knjig, nekatere pa tudi več sto naslovov zvočnih knjig.
Edina slovenska knjižnica z veliko zbirko več tisoč zvočnih knjig je Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, kjer sami snemajo tudi novejše zvočne knjige, ki pa so večinoma namenjene le njihovim članom, slepim in slabovidnim osebam.
Spletna platforma Audibook knjižnice
Leta 2019 je podjetje Audibook v sodelovanju z Združenjem splošnih knjižnic Slovenije razvilo spletno platformo Audibook knjižnice, ki omogoča slovenskim knjižnicam pregledovanje, izbiranje in nakupovanje licenc zvočnih knjig za knjižnično izposojo. Slovenskim avtorjem in založnikom pa povezava s tem sistemom omogoča, da lahko ponudijo in prodajajo svoje zvočne knjige vsem slovenskim knjižnicam.
Člani knjižnic si nato lahko zvočne knjige zelo enostavno izposodijo s pomočjo pametnih telefonov, prek mobilne aplikacije Audibook, v katero ob začetku uporabe vnesejo le številko svoje članske izkaznice in geslo COBISS za storitev Moja knjižnica.
V spletno platformo Audibook knjižnice so vključene vse slovenske splošne knjižnice in s tem lahko tudi vsi njihovi člani enostavno in hitro izbirajo ter si izposojajo zvočne knjige v slovenščini.
Platforma Audibook knjižnice je povezana tudi s kooperativnim online bibliografskim sistemom in servisi COBISS, tako da so vse zvočne knjige, ki so na voljo v sistemu Audibook, enostavno dostopne v knjižničnem katalogu COBISS+ in njegovi mobilni različici mCOBISS.
Prednosti »zvočnega branja« oziroma poslušanja zvočnih knjig
Uporabniki zvočnih knjig so si med seboj zelo različni. Nekateri so se na poslušanje zvočnih knjig oziroma na t. i. »zvočno branje« zelo hitro navadili in jim je ljubše kot klasično branje z očmi, nekateri pa potrebujejo dalj časa, da se navadijo.
Poleg tega, da so zvočne knjige digitalne, torej jih ni treba fizično dostaviti do bralca in jih je zato možno pridobiti in poslušati kjerkoli in kadarkoli, imajo številne druge prednosti.
Zvočne knjige imajo največje prednosti za ljudi z okvarami vida ali slepoto ter za ljudi z disleksijo. Med temi tudi lahko najdemo najvišji odstotek uporabnikov zvočnih knjig.
Zvočne knjige oz. zvočne pravljice so zelo zanimive za majhne otroke, ki še ne znajo brati, lahko pa pravljice poslušajo vsaj takrat, ko jim starši pravljic ne morejo brati sami.
Poleg tega so zvočne knjige zelo primerne tudi za ljudi, ki imajo pomanjkanje prostega časa, ki bi ga želeli nameniti branju knjig, ker omogočajo večopravilnost (multitasking).
Največja prednost zvočnih knjig je ravno v tem, da jih bralci lahko »berejo« z ušesi in ne z očmi, medtem ko hkrati uporabljajo svoj vid še za druga opravila, npr. za vožnjo avta. Ker številni ljudje dandanes preživijo veliko časa med vožnjo v avtu, ali pa npr. med vožnjo z javnim prevozom, lahko sedaj ves ta čas izkoristijo za »zvočno branje« zvočnih knjig, katerih sicer ne bi imeli časa prebrati.
Podobno lahko zvočne knjige poslušamo med sprehajanjem, med vadbo v fitnesu, med kuhanjem in pospravljanjem, med delom na vrtu ipd.
Nekaterim zvočne knjige pomagajo, da se spočijejo, umirijo, pomagajo k boljši koncentraciji, nekateri jih poslušajo tudi pred spanjem, ker jih uspavajo oziroma jim pomagajo lažje zaspati.
Na takšno »zvočno branje« oziroma poslušanje se vsi bralci ne navadijo takoj in nekateri se prav tako še vračajo h klasičnim tiskanim knjigam, ker jim je všeč občutek ob listanju papirnatih strani knjige ali pa npr. vonj po knjigah. A številni uporabniki zvočnih knjig so navdušeni nad tem »novim« oziroma drugačnim načinom branja, ki jim poleg številnih drugih prednosti in prihranka časa nudi tudi drugačno dojemanje in doživljanje zgodbe. Zvočne knjige imajo še dodatno prednost, nimajo samo avtorja in zgodbe, imajo tudi bralca in njegov glas ter njegovo ali njeno interpretacijo zgodbe. Zato lahko dobra zvočna knjiga poslušalca prav tako ali še močneje pritegne in tudi potegne vase in v njem vzbudi prav posebne občutke pri doživljanju zgodbe.
Kot zanimivost: zvočne knjige so tudi odličen študijski pripomoček, saj kombinacija poslušanja in branja bistveno izboljša stopnjo pomnjenja vsebine.
Prispevek pripravil: Marjan Povše
Povezave:
Pregled zvočnih knjig na Cobiss+: COBISS+
Mobilna aplikacija Audibook: http://app.audibook.si
Navodila za knjižnično izposojo zvočnih knjig: https://youtu./qR_EEVK14Ps
Naslovna slika: https://www.huffpost.com/entry/audiobook-lovers-meet-the-master_b_3456391