Glazerjeva knjižnica v UKM – osebne knjižnice kot kulturna dediščina

Osebne knjižnice so zbirke, ki so jih v času svojega življenja ustvarili posamezniki in zato nosijo njihov neizbrisni pečat.^[1] Kot je o osebni knjižnici Otona Župančiča zapisal Joža Mahnič, da je »dragocena že zato, ker po njej lahko sklepamo, kaj vse je pesnika v svetu duha zanimalo in pritegovalo«^[3].

Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika leta 2019 je »sredi funkcionalističnega modernističnega osrednjega predela UKM, zaživela knjižnica s patino«^[4]. Gre za osebno knjižnico Janka Glazerja – slovenskega pesnika, literarnega in kulturnega zgodovinarja, kritika, prevajalca poezije, urednika, bibliografa, bibliotekarja in dolgoletnega ravnatelja Študijske knjižnice, predhodnice Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM).

Glazerjeva naklonjenost knjigi

Janko Glazer je živel v »ozračju, ki je bilo naklonjeno knjigi^[5]«. Rodil se je 21. marca 1893 v Rušah (na Lobnici, danes Glazerjeva ul. 37) kot prvorojenec kmetu Alojzu Glaserju. Pesnikova mati Marija Glaser, rojena Volmeier (1870–1952), je bila hči kmeta in brodnika iz Selnice ob Dravi. Ljubezen do knjig in pesniški talent^[6] je najbrž podedoval po njej. Zelo rada je brala, prav tako njene sestre in brata. Marija je Janku pripovedovala, da si je že kot šolarka izmišljevala pesmi ob paši živine. ^[7]

Lastno knjižnico si je Janko Glazer začel urejati že v času ruške ljudske šole (1899–1905).^[8] Poleg tega da si je knjige izposojal, jih je z denarjem, ki ga je dobil od staršev ali sorodnikov, tudi kupoval. »Do konca ljudske šole naj bi si tako nabral že kakih sto knjig: imel jih je lepo urejene, po strokah, numerirane in katalogizirane. Spravljene je imel v predalniku pri babici, očetovi materi^[9], ki je kot preužitkarica živela pri svojem najmlajšem sinu. V njeni sobici je vnuk Janko lahko nemoteno bral tudi zvečer, ob petrolejki.«^[10]

Tudi po očetovi strani je Glazer prejel zanimanje za knjige. Oče je bil naročen na Slovenski narod in ga je vedno z zanimanjem prebiral. Kakor oče, je bil tudi njegov brat Miha^[11], naročen na knjige Mohorjeve družbe. Ker je bil samski, so se pri njem lepo ohranile in mlademu Janku jih je rad posojal. V Glazerjevi knjižnici v UKM je danes 182 knjig Mohorjeve družbe, najstarejše slovenske knjižne založbe.

Na priporočilo ruških učiteljev^[12] je šel na klasično gimnazijo v Mariboru (1905–1913). Med šolanjem na gimnaziji je objavljal in urejal dijaški list Bodočnost (1909–1912).^[13] Kot dijak v Mariboru je poznal gimnazijsko dijaško knjižnico, vendar je bila ta z deli slovenske književnosti pomanjkljivo založena. Slovenske knjige si je izposojal v Ljudski knjižnici v mariborskem Narodnem domu, ki so jo leta 1906 zasnovali mariborski gimnazijci. Tako se je seznanil z osnovnimi načeli knjižničarstva.^[14] Vseh osem let gimnazijskega šolanja (1905–1913) je stanoval v neposredni bližini Narodnega doma, pri dijaški gospodinji gospe Ani Frank na Lentu, v Loški ulici 5.^[15] V tem času si je knjige tudi kupoval, ena od prvih knjig, ki si jih je kupil sam kot tretješolec klasične gimnazije (šolsko leto 1907/1908) so bile Prešernove Poezije. Kot pojasnjuje Glazer, sta bili v Mariboru takrat samo dve knjigarni, obe nemški. Leta 1908 sta v Herrengasse (danes Gosposka ul.) delovali knjigarni Maxa Islinga in Karla Scheidbacha^[16], ena od njih slovenskih knjig sploh ni imela. V knjigarni so imeli Prešerna, niso pa imeli npr. Cankarjevega Hlapca Jerneja, ki si ga je moral naročiti iz Ljubljane.^[17]

Po maturi se je vpisal na univerzo v Gradcu (slavistika, germanistika, filozofija). Po oblikovanju nove države je nadaljeval študij slavistike in germanistike, najprej v Zagrebu (1919) in se nato decembra, po dveh semestrih študija, vpisal na novoustanovljeno univerzo v Ljubljani (1919–1920), kjer je junija 1922 tudi diplomiral. Od septembra 1920 je kot suplent poučeval slovenščino in nemščino na mariborski klasični gimnaziji; po treh letih je postal profesor, poklicno pot je nadaljeval kot knjižničar. Zaposlil se je v mariborski Študijski knjižnici in bil 1. oktobra 1926 imenovan za prvega upravnika knjižnice. Tej ustanovi, današnji Univerzitetni knjižnici Maribor, je ostal zvest do smrti. Več kot petinštirideset je deloval kot knjižničar, njen ravnatelj in znanstveni sodelavec.

Z družino se je konec maja leta 1941 iz Maribora^[18], kjer so živeli v času med obema vojnama, preselil v Ruše, v skromno hišo (Glazerjeva ul. 35) poleg rojstne domačije, ki jo je v decembru 1934 podedoval od staršev. Tu je – s presledkom štirih vojnih let, ko so ga izgnali Nemci – ostal do smrti. Po upokojitvi leta 1959 je tudi večer svojega življenja preživljal z ženo Marijo^[19] (rojeno Robnik) in hčerko Alenko Glazer, slovensko pesnico, profesorico in literarno zgodovinarko.^[20]

Nedvomno je bil Glazer po srcu najprej pesnik, hkrati pa je bila knjižnica profesionalno in zasebno prostor njegovega življenja in razmišljanj. Ob svojem profesionalnem knjižničarskem delu je knjige zbiral, urejal in varoval tudi tako, da si je zgradil bogato osebno knjižnico in jo čez leta preobrazil iz delovne sobe v pravo sistematično izgrajeno knjižnico. Knjižne omare je dal izdelati po meri, skladno s prostorom in razporeditvijo ob štirih stenah.^[21]

Prenos in postavitev osebne knjižnice Janka Glazerja v UKM

Leta 2018 je Univerzitetna knjižnica Maribor začela z uresničitvijo prenosa zapuščine osebne knjižnice Janka Glazerja iz njegove domače delovne sobe v Rušah v svoje prostore z namenom ohranjanja kulturne dediščine, dostopne uporabnikom knjižnice in širši javnosti.

V dogovoru ravnateljice UKM dr. Zdenke Petermanec z dediči: prof. Alenko Glazer in prof. dr. Damjanom Zazulo (vnuk J. Glazerja) se je knjižnična in rokopisna zapuščina knjižnice, vključno z opremo in umetniškimi deli, s pogodbo o darovanju^[22] (z dne 6. julija 2018) prepustila Univerzitetni knjižnici Maribor in bila s tem dana v uporabo. UKM se je s tem zavezala k umestitvi v svoje prostore kot corpus separatum. Pod poimenovanjem Glazerjeva knjižnica je odgovorna za njeno hranjenje, varovanje in predstavljanje^[23].

Odprtje Glazerjeve knjižnice je sovpadlo z datumom smrti Janka Glazerja, 2. februarja 1975, in Slovenskim kulturnim praznikom 8. februarjem in tako se je 5. februarja 2019 namenu in javnosti slovesno predala Glazerjeva knjižnica. Ob napovedanem umetniškem programu je za »ganljivo presenečenje« poskrbela prof. Alenka Glazer, ki je o tej posebni evokaciji očeta napisala in prebrala sonet.^[24]

Vsebina Glazerjeva knjižnice v UKM

Vsebina osebne knjižnice je raznovrstna in zajema:

• Knjižno gradivo (5.642 knjižnih enot). Glazerjeva knjižnica v UKM zajema rekonstruirane vsebinske sklope, ki nudijo bogat vpogled v domačo, literarno produkcijo Glazerjevega časa pri nas.

• Rokopisno gradivo. Zapuščina dopolnjuje rokopisno gradivo v Rokopisni zbirki UKM, ki je vezano na Glazerjevo literarno ustvarjanje in knjižničarsko delo. Obsežna je tudi korespondenca s številnimi kulturniki.^[25]
• Likovna dela. Predvsem mariborskih in tudi drugih slovenskih umetnikov. (Izbor likovnih del predstavljamo v spodnjem videu).

Osebna knjižnica Janka Glazerja je tako kot pred tem že knjižnica generala in pesnika Rudolfa Maistra našla svoj dom v Univerzitetni knjižnici Maribor in s tem postala posebna zbirka in javno dostopna osebna knjižnica. Zasnoval jo je Janko Glazer, »pesnik Pohorja«, in zato nosi njegov neizbrisljiv pečat. Razkriva osebnost Janka Glazerja, duh njegove dobe, kulturne tokove in ideje, ki so oblikovale Glazerjev svetovni nazor in usmerjale njegovo delo^[26]. Knjižnico je soustvarjala in jo po očetovi smrti tudi dopolnjevala Alenka Glazer (monografskih publikacij, izdanih po letu 1975, je približno 10 odstotkov). Glazerjeva knjižnica kot funkcionalna knjižnica izrisuje pogled na slovensko književnosti 20. stoletja, s poudarkom na izpovedni liriki Glazerjevih sodobnikov in vzornikov.

Prispevek pripravil: Dejan Kac, Univerzitetna knjižnica Maribor

Opombe z referencami:

1. Eva Kodrič Dačič, Maistrova knjižnica: kaj je znanega o osebnih knjižnicah znamenitih Slovencev? Knjižnica, 59, 2015, 3, str. 122. ↑
2. Dragica Trobec Zadnik, Nataša Trajkovski, Župančičeva zapuščina in njegova osebna knjižnica. Knjižnica, 59, 2015, 3, str. 118. ↑
3. Petra Vidali, Glazerjeva knjižnica v drugem domu. Večer, 75, 6. 2. 2019, str. 16. ↑
4. Ciril Stani, Življenjepis Janka Glazerja V: Glazerjev zbornik. ČZN 13=48, 1977, str. 7 (v nadaljevanju: Stani, Življenjepis).Bruno Hartman, Janko Glazer – zgled slovenskega knjižničarja. V: Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1933) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893–1975). Maribor 1993, str. 99 (v nadaljevanju Hartman, Janko Glazer). Viktor Vrbnjak, Spremna beseda. V: Glazer Janko, Razprave – članki – ocene. Maribor, 1994, str. 5.Vlasta Stavbar, Delo, ki mu čas ni zmanjšal vrednosti. Večer, 71, 21. 3. 2015, str. 12-13. Matjaž Grahornik, Genealogija rodbine Glaser oziroma Glazer. V: Ruški domoljubi, Ruše 2015, str. 75 (v nadaljevanju Grahornik, Genealogija).Vili Rezman, Talent v rodu: (skice za študijo O Gla(s)zerjih iz druge perspektive). V: Ruše. (Talenti v Gla(s)zerjevem rodu). Ruše: Društvo za razvoj Lira, 2016, str. 33 (v nadaljevanju Rezman, Talent).Vlasta Stavbar, Janko Glazer (1993–1975). V: Včasih zasebno: iz osebnih zapuščin, Maribor, 2019, str. 7. ↑
5. Rezman, Talent, str. 14, 43. ↑
6. Stani, Življenjepis, str. 7; Grahornik, Genealogija, str. 75. ↑
7. Bruno Hartman, Prvo knjižničarsko obdobje Janka Glazerja. V: Glazerjev zbornik. ČZN 13=48, 1977, str. 35. (dalje Hartman, Prvo knjižničarsko). ↑
8. Jo(h)ana Glaser. Grahornik, Genealogija, str. 61-62. ↑
9. Stani, Življenjepis, str. 8. ↑
10. Mihael (Michael, 26. 9. 1849; † 17. 7. 1904). Grahornik, Genealogija, str. 62. ↑
11. Janko Glazer, »Imel sem odlične učitelje«. Razprave, članki, ocene (uredil Viktor Vrbnjak), Maribor 1994, str. 1014-1016. ↑
12. UKM, Rokopisna zbirka, Ms 184. UKM hrani tri številke te dijaške revije od približno desetih do dvanajstih, ki naj bi izšle v štirih letih. ↑
13. Hartman, Prvo knjižničarsko, str. 35. ↑
14. Ignacij Voje, Iz korespondence Gregorja Čremošnika z Jankom Glazerjem. V: ČZN 75=40, 2004, 2-3, str. 474. ↑
15. Bote für Steiermark und Kärnten, 15, 1908, str. 4. ↑
16. Viktor Vrbnjak, Razprave, 1994, str. 19, 1042, 1057. Večer 7. 2. 1969, str. 9. ↑
17. Z družino se je preselil v Maribor 1. 4. 1921, kjer so živeli na Ciril-Metodovi ulici 18 (danes Ulica heroja Staneta 18), predtem je Janko Glazer živel sam v majhni sobici stavbe na Slomškovem trgu 8. Grahornik, Genealogija, str. 77. ↑
18. Marija Robnik (roj. 31. 8. 1894), s Čandrovine, kot se je po domače reklo njihovi kmetiji na Lobnici, na pobočju iz Ruš k Arehu na Pohorju. Grahornik, Genealogija, str. 75. ↑
19. Gabrijela Kolbič, Glazerjeva knjižnica v Univerzitetni knjižnici Maribor. Knjižničarske novice, 28, 2018, 6, str. 18-19. ↑
20. Prav tam. ↑
21. UKM, arhiv. Darilna pogodba št. 075-2 /2018 in dodatno gradivo, darilna pogodba št. 075-13/2020 z dne 9. novembra 2020. ↑
22. Gabrijela Kolbič, Glazerjeva knjižnica v Univerzitetni knjižnici Maribor. V: Včasih zasebno: iz osebnih zapuščin. Maribor: Univerzitetna knjižnica, 2019, str. 11. ↑
23. Petra Vidali, Glazerjeva knjižnica v drugem domu. V: Večer, 75, 6. 2. 2019, str. 1. ↑
24. Vlasta Stavbar, Rokopisna zapuščina Janka Glazerja v UKM. V: Včasih zasebno, Maribor, 2019. ↑
25. Eva Kodrič Dačič, Maistrova knjižnica: kaj je znanega o osebnih knjižnicah znamenitih Slovencev? V: Knjižnica, 59, 2015, 3, str. 122. ↑
26. Simona Šuc, Poročilo o popisu likovnih del v Glazerjevi knjižnici Univerzitetne knjižnice Maribor. Umetnostna galerija Maribor, 2019. ↑