Objavljeno dne Avtor: Ksenija Rivo, UL, Pedagoška fakulteta

ChatGPT in njegova vloga v visokošolskih knjižnicah

Vir: Rolf van Root na Unsplash
Vir: Rolf van Root na Unsplash

ChatGPT je orodje, ki ga je razvil znanstveni laboratorij OpenAI, ustanovljen leta 2015. Je vrsta jezikovnega modela GPT (angl. Generative Pre-trained Transformer), ki je bil ustvarjen za generiranje besedila kot odziv na vhodne podatke v naravnem jeziku. Zasnovan je tako, da simulira človeku podoben pogovor in se lahko uporablja v različnih aplikacijah, vključno s klepetalnimi roboti, virtualnimi pomočniki in orodji za jezikovno prevajanje. Trenutno potekajo mnoge diskusije o vlogi in uporabnosti orodja na različnih področjih, tudi v visokem šolstvu. Razmisliti pa je treba tudi o pomenu orodja v knjižničarstvu in različnih tipih knjižnic.

ChatGPT v visokošolskem okolju

UNESCO je konec aprila 2023 objavil pregleden priročnik za hiter začetek uporabe generativne umetne inteligence v visokošolskem izobraževanju (Sabzalieva in Valentini, 2023). V priročniku je opisano, kako ChatGPT deluje, navaja glavne izzive in posledice uporabe umetne inteligence ter ponuja praktične rešitve, ki jih lahko visokošolski učitelji uporabijo pri svojem delu.

Osrednja tema v priročniku je akademska integriteta. Visokošolski zavodi so namreč opozorili na povečano tveganje za plagiatorstvo in goljufanje pri uporabi ChatGPT za pisanje esejev in izpitov, kar ima lahko globlje posledice za predmete, kjer so pisni izdelki ključnega pomena. UNESCO poudarja tudi problem obstoječih orodij za odkrivanje plagiatorstva, ki morda ne bodo učinkovita pri preverjanju pisnih izdelkov, nastalih z uporabo ChatGPT. Zato je več visokošolskih zavodov po vsem svetu že posodobilo ali spremenilo način izvajanja preverjanja znanja, tako da ocenjevanje temelji bolj na ustnem preverjanju znanja.

Avtorja priročnika zaradi teh težav predlagata naslednje rešitve v visokošolskem okolju:

    • Ustvarjanje priložnosti za fakulteto, osebje, študente in druge zainteresirane strani, da razpravljajo o vplivu ChatGPT na visokošolski zavod in sooblikovanje strategij za prilagajanje in sprejemanje umetne inteligence.
    • Uvedba jasnih navodil za študente in učitelje o tem, kako in kdaj se lahko ChatGPT uporablja (in kdaj se ne sme uporabljati).
    • Povezovanje uporabe ChatGPT z učenjem pri predmetu z učnimi izidi. To študentom pomaga razumeti, kako lahko ChatGPT pomaga pri njihovem učenju.
    • Evalvacija vseh oblik preverjanja in ocenjevanja. To lahko privede do zamenjave pisnih ocenjevanj z ustnim ocenjevanjem ali spremembo vrst vprašanj oz. oblik izpitov.
    • Pregled in posodobitev pravilnikov v zvezi s ChatGPT in drugimi umetnimi inteligencami.
    • Usposabljanje učiteljev, raziskovalcev in študentov za izboljšanje poizvedb, ki jih postavljajo orodju ChatGPT. Raziskave so namreč pokazale, da je ChatGPT najbolj uporaben, če so vhodni podatki skrbno ustvarjeni.

Tudi v Sloveniji je izziv za šolnike najti odgovore na vprašanja o tem, kakšna uporaba te tehnologije je še vedno dovoljena ter kakšna pravila vpeljati za njeno rabo. Kot navaja Kapitanovič (2023) ustanove zaenkrat nimajo izoblikovanih smernic, zato tudi ni zapisanih določil, kaj je dovoljeno in kaj ne. Zato pa trenutno v okviru Digitalne UL poteka projekt Umetna inteligenca v izobraževanju, katerega namen je oblikovati smernice in priporočila za uporabo tehnologij umetne inteligence v visokem šolstvu.

Možnosti uporabe ChatGPT so zelo raznovrstne, zato ni dvoma, da bo v praksi ChatGPT kmalu zelo priljubljen. Obsega uporabe sicer ne moremo predvideti, lahko pa predvidevamo, da ta tehnologija v prihodnosti ne bo izginila. Še več, podpirala bo različna opravila tako v vsakdanjem življenju kot v izobraževanju. Po mnenju Neumanna, Rauschenbergerjeve in Schönove (2023) predavatelji izobražujejo strokovnjake prihodnosti, zato je treba ugotoviti, kako lahko študente naučimo potrebnih spretnosti za smiselno uporabo ChatGPT. Očitno je namreč, da je vprašanje, kako bomo vključili takšna orodja umetne inteligence v visokošolsko izobraževanje, neizogibno.

ChatGPT kot intelektualni avtor?

GPT ustvarja besedilo na podlagi vzorcev, ki jih je črpal iz ogromnega nabora podatkov. Pri tem ni sposoben razumeti ali prepoznati virov besedila, ki ga ustvari, zato ne more zagotoviti ustreznih navedb virov. V kontekstu izobraževanja to pomeni, da je uporaba besedila, ki ga generira GPT, brez ustreznega navajanja avtorstva.

Ena izmed dilem je obravnava orodja v kontekstu avtorstva. Uredništva nekaterih vodilnih znanstvenih revij so že poročala, da se orodje pojavlja kot (so)avtor člankov. Kot navaja Thorp (2023), je izraz “izvirno” dovolj, da je besedilo, ki ga je napisal ChatGPT v smislu avtorstva nesprejemljivo in gre lahko za plagiat. Nenazadnje so avtorji odgovorni za vsebino v članku, zato umetna inteligenca ne more biti avtor. Kljub temu se nekatere ustanove že usmerjajo v prilagoditev pravil na tem področju.

Sicer je pa odgovornost uporabnika/avtorja prispevkov, da vsako besedilo, ki ga ustvari, ustrezno citira. Pri navajanju informacij, pridobljenih s programom Chat GPT, je treba jasno navesti, da so bile informacije ustvarjene z jezikovnim modelom umetne inteligence. McAdoo (2023) tako v svojem prispevku na blogu Ameriškega psihološkega združenja (angl. American Psychological Associaton), ki je odgovorno tudi za APA stil citiranja, navaja nekaj primerov, kako citirati gradivo, ustvarjeno s ChatGPT. Priporoča, da uporabniki, ki so v svojem delu uporabili ChatGPT ali druga orodja umetne inteligence, v primernem poglavju svojega dela (npr. v poglavju Metode) opišejo, kako so jih uporabili. In sicer naj v besedilu navedejo, kateri poziv so uporabili in nato del ustreznega besedila, ki je nastal kot odziv. Citiranje besedila ChatGPT iz seje klepeta je torej bolj podobno deljenju rezultatov algoritma; zato APA priporoča, da se avtorja algoritma navede v seznamu virov in z ustreznim citatom v besedilu.

Primer:

Na vprašanje “Ali je delitev na leve in desne možgane resnična ali je le metafora?” je ChatGPT ustvaril odgovor, da sta možganski hemisferi sicer nekoliko specializirani, vendar “zapis, da lahko ljudi označimo kot levičarje ali desničarje, velja za pretirano poenostavitev in priljubljen mit” (OpenAI, 2023).

Navedba vira v bibliografiji na koncu dela (citatni stil APA):

OpenAI. (2023). ChatGPT (različica iz 14. marca) [Veliki jezikovni model]. https://chat.openai.com/chat

McAdoo (2023) na blogu APA priporoča še, da vključimo v prilogo svojega dela ali v spletno dodatno gradivo tudi celotno besedilo dolgih odgovorov iz ChatGPT, tako da bodo bralci imeli dostop do dobesednega besedila, ki je bilo ustvarjeno. Dobesedno besedilo je namreč treba dokumentirati zlasti zato, ker ChatGPT v vsaki seji klepeta ustvari edinstven odgovor, tudi če je podan enak poziv.

APA tako že ponuja neko rešitev za etično uporabo orodja ChatGPT, premiki pa se dogajajo tudi na ravni drugih organizacij, povezanih z njegovo uporabo v izobraževalne namene.

Vir: Shantanu Kumar na Unsplash
Vir: Shantanu Kumar na Unsplash

ChatGPT v (visokošolskih) knjižnicah

Visokošolske knjižnice imajo v visokošolskem izobraževanju pomembno vlogo, saj podpirajo študijski proces z zagotavljanjem dostopa do informacijskih virov. Lund in Wang (2023) sta v svoji raziskavi z uporabo ChatGPT preučila nekatere plati uporabe ChatGPT v visokošolskih knjižnicah. ChatGPT sta zastavila vprašanja o njegovi integraciji v knjižnicah in pridobila koristne odgovore. Na vprašanja o etičnih vprašanjih in posledicah njegove uporabe je ChatGPT izpostavil pristranskost (netočni rezultati, vpliv na marginalizirane skupine), zasebnost (občutljive informacije), avtonomijo in pridobitev soglasja (možnost dajanja soglasja za uporabo svojih podatkov), preglednost (preprečevanje morebitnih napak) in vprašanje intelektualne lastnine (uporaba v skladu z varstvom avtorskih pravic).

Kot je v prispevku navedel ChatGPT (Lund in Wang, 2023), so etična vprašanja za knjižnice izrednega pomena pri ohranjanju svoje vloge zaupanja vrednih ponudnikov informacij, zato morajo zagotoviti, da bo uporaba ChatGPT skladna z njihovim poslanstvom in vrednotami.

Čeprav je že samo orodje ChatGP odgovorilo na kar nekaj perečih vprašanj o njegovi implementaciji v knjižnice, je poleg pozitivnih in negativnih vplivih potrebno razmisliti še o možnostih, kako ga knjižničarji lahko uporabimo. Ni namreč zanemarljivo, da ChatGPT že zdaj ponuja alternativo iskalnikom, kot je Google, ki na poizvedbe odgovarjajo s seznamom povezav na določeno temo. ChatGPT zna odgovoriti na specifična vprašanja ne da bi se bilo uporabniku treba pomikati po več odgovorih. Podobno kot Google se lahko nauči značilnosti naših informacijskih potreb in želja ter zagotavlja prilagojene in ustrezne rezultate. Sicer je trenutno vir podatkov ChatGPT omejen na leto 2021 in prej, a se bo to nedvomno spremenilo. ChatGPT bo kmalu na voljo kot orodje za izboljšavo ali zamenjavo trenutnih metod iskanja, podobnih Googlovim. Trenutno je eden takih iskalnikov You.com, ki ponuja tako klasični iskalnik kot rezultate klepeta z umetno inteligenco (Cox in Tzoc, 2023).

Zaslonska slika iskalnika You.com (z dne 1. 5. 2023)
Zaslonska slika iskalnika You.com (z dne 1. 5. 2023)

ChatGPT se lahko uporablja tudi za poenostavitev nekaterih korakov raziskovalnega procesa, in sicer je lahko v pomoč pri iskanju tem, ustvarjanju ključnih besed in pripravi povzetkov del. Če bo ChatGPT mogoče povezati z orodji za iskanje v knjižnicah, bo morda lahko ustvaril tudi bibliografijo ustreznih virov o naši temi. V prihodnosti bodo tako orodja umetne inteligence lahko služila kot raziskovalni pomočniki, ki bodo izvajali virtualne poskuse, analizirali podatke, pisali besedila in jih urejali ter ustvarjali citate (Cox in Tzoc, 2023).

ChatGPT bi se v knjižnicah lahko uporabljal tudi za odgovore na osnovna referenčna vprašanja, težja vprašanja pa bi uporabniki posredovali knjižničarjem. Knjižničarji bi lahko uporabnikom tudi pomagali z nasveti, kako modelu pravilno zastaviti vprašanja, z namenom pridobiti čim bolj relevantne rezultate. Prednost ChatGPT pa je tudi v tem, da zagotavlja (knjižnične) storitve kadarkoli in kjerkoli.

Težko je napovedati, kako bodo orodja umetne inteligence vplivala na knjižničarstvo. Vsekakor je ChatGPT nov inovativni dosežek, ki narekuje razmislek o tem, kako ga lahko knjižničarji vključimo v svoje delo. Pri tem se moramo zavedati, da orodja umetne inteligence ne morejo nadomestiti medosebnih interakcij, ki nas razlikujejo od katerekoli tehnologije. Lahko pa jih sprejmemo, spoznamo in smo v pomoč svojim uporabnikom pri njihovi uporabi. Le tako bomo namreč uresničevali svoje poslanstvo zagotavljanja informacij.

Prispevek pripravila: dr. Ksenija Rivo, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Viri:

Accessibility by WAH