Posebej zanimive teme s 141. konference American library Association (ALA), ki je potekala junija 2022 z geslom #TogetherAgain, so bile vezane na predstavitve dobrih praks in izzivov pri uvedbi tehnologij v okoljih javnih in univerzitetnih knjižnic ter najboljše prakse za spodbujanje različnih orodij v vzponu, kot so vizualizacija podatkov, STEAM izobraževanje ipd.
Inovativna dostopnost
Marina Morgan iz Florida Southern College je predstavila odprtokodno aplikacijo Find@Roux, osnova katere je potreba uporabnikov knjižnice po preprosti rešitvi za identifikacijo lokacije gradiva na policah. Za ta namen je bila najprej izvedena uporabniška študija o dostopu do gradiva, na podlagi rezultatov ankete so nato v knjižnici gradivo tudi preklasificirali in prestavili. Ekipo so sestavljali strokovnjaki in študenti iz različnih področij: grafično oblikovanje, računalništvo in informatika, tehnični asistent, predstavnik zaposlenih iz izposoje in predstavnik bibliotekarske stroke. Nato so uporabili originalne načrte nadstropij in jih dodelali, a vseeno ohranili preprostost in osredotočenost samo na tiste komponente, ki jih uporabniki knjižnice potrebujejo za orientacijo; pri izbiri barv so upoštevali tudi barvno slepoto (so uporabili ustrezno orodje za prilagoditve barv, ki upošteva različne tipe obolenj).
Aplikacija temelji na odprtokodni rešitvi, ki je dostopna na Githubu (GNU General Public License v3.0). Analizirali so rešitve različnih ustanov: Ithaca College, Illinois State University in Ryerson University Library; med katerimi je bila rešitev Ithaca College najbolj ustrezna za prilagoditev. Ta je dostopna na http://rgilmour70.github.io/stackMaps/ in https://github.com/mmorgan-alef0/findAtRoux.
Implementacija aplikacije Find@Roux je potekala v naslednjih korakih:
-
- kot brezplačno odprtokodno ogrodje CSS so uporabili Bulma (https://bulma.io/)
- dodali so načrte za vsako nadstropje,
- modificirali so osnovno kodo s podporo za območja z raznimi objekti,
- uvedli so možnost označitve več polic hkrati,
- za odzivnost statičnega načrta so uporabili Bulmo.
Spletna aplikacija Find@Roux, ki jo uspešno uporabljajo v Roux Library in McKay Archives na univerzi Florida Southern College, je bila razvita tudi z namenom in upanjem, da bo služila kot model za knjižnice, ki si ne morejo privoščiti nakupa komercialne rešitve. (Mimogrede: Podobno izhodišče smo uporabili tudi pri razvoju lokatorja za sistem COBISS; o rešitvi, ki smo jo pripravili, lahko preberete več v prispevku Lokator gradiva v COBISS+).
Sodelavca knjižnice Brooklyn Public Library sta predstavila BPL Techmobile. S tem polno dostopnim mobilnim laboratorijem za tehnologijo in prostorom za ustvarjanje obiskujejo tehnološko podhranjene in nepokrite skupnosti po vsem Brooklynu, da bi premostili digitalni razkorak med tistimi, ki si sodobno tehnologijo lahko privoščijo in tistimi, ki nimajo tega privilegija. Njihovi programi zagotavljajo informacije, izobraževanje in zabavo najmanj opremljenim območjem v New Yorku. Pa naj gre za snemanje pesmi, izpolnjevanje spletnih prijavnic, povezovanje z WiFi, pripravo zabavnih vsebin, učenje uporabe raznih aplikacij ali preprosto prenos e-knjige – pokrito imajo vse. Namreč na voljo imajo še klasični bibliobus in Kidsmobil, ki prevaža širok izbor gradiva za otroke in najstnike. Bibliobusi tako obiskujejo šole, zavetišča, parke in razne druge prostore ter so v službi tisočih uporabnikov na mestih, kjer živijo, delajo ali se igrajo. Omeniti velja še opremo tehničnega laboratorija na kolesih, ki jo sestavljajo 5 namiznih in 10 prenosnih računalnikov, media KiT za spodbujanje medijske pismenosti, monitorjev, različnih polnilcev za pametne naprave, brezplačen WiFi, pohištvo, prilagojeno izvajanju različnih programov, mikrofoni in zvočniki. Da pa ostanejo dobre volje tudi zaposleni, so na voljo še skladišče, mikrovalovna pečica, hladilnik in kuhalnik za kavo. Vsekakor pa gre pohvaliti tudi zelo domiselno predstavitev in informativni material.
Predstavnika University of Texas at Arlington Martin Wallace in Khoa Nguyen sta predstavila uporabo dronov in robotike v univerzitetnih knjižnicah. Knjižnice Univerze v Teksasu namreč gostijo Drone Club, kjer ponujajo drone in robote za izposojo. Obenem so na voljo tečaji, ki zagotavljajo usposabljanje za uporabo dronov in robotike. Cilj programa je, da se študenti naučijo več o tehnologiji dronov, tudi z vidika izboljšanja kariernih možnosti. Izkazalo pa se je tudi, da s sodelovanjem v tem programu študenti dejansko znižujejo raven stresa. V programu knjižnice sodelujejo profesorji, strokovnjaki s področja dronov. Več o programu je na voljo na povezavi. Tako v okviru te predstavitve in kar nekaj ostalih je bila omenjena tudi učna metoda STEAM. Gre za pristop k učenju, ki uporablja znanja naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike kot dostopno točko za usmerjanje učenčevih raziskav, dialoga in kritičnega mišljenja. Predstavljeno je bilo še ozadje delovanja programa in logistični izzivi. Drone pa smo lahko tudi preizkusili.
Miyo Sandlin iz Fashion Institute of Technology (FIT), New York, je predstavila izgradnjo njihove digitalne knjižnice za družbena omrežja. Idejna zasnova je bila, da se arhivski material digitalizira in ponudi na ogled na interaktivni način. Tako so v okviru projekta naredili digitalne skene modnih ilustracij visoke ločljivosti in jih spremenili v filtre AR, ki uporabnikom omogočajo, da »pomerijo« zgodovinski kos oblačila in vidijo, kako so videti v njem[1].
Filtri za obraz lahko predstavljajo nizkocenovno in zabavno možnost za povečanje vključenosti uporabnikov in zagotavljajo edinstvene možnosti za povezavo z uporabniki. To je lahko tudi priložnost uporabnikov za dostop do redkih knjižničnih zbirk, do katerih je fizični dostop omejen ali celo onemogočen. Za pripravo filtrov je bila uporabljena platforma Spark AR Studio, ki sta jo 2019 izdala Facebook in Instagram.
Zanesljivost virov
Posebni vsebinski sklop na ALA konferenci so predstavljale kratke novice in trendi (angl. »News you can use«). V sklopu desetih najpomembnejših tehnoloških trendov je bil poudarek na uspešnih zgodbah, vključno z načini, kako so nove tehnologije izkoriščene za premagovanje težav in inovativni načini uporabe tehnologij za reševanje problemov. Izpostavljeno je bilo, da je v današnjem svetu zelo lahko najti tehnologije, ki so depresivne in uničujoče. Tehnologije, ki jih knjižnice uporabljajo, lahko dojemamo kot težavne, vsiljive, drage ali nepotrebne. In zagotovo obstajajo argumenti za takšno dojemanje. V sklopu so bile izpostavljene tematike internetne varnosti in uporabe oz. izbire informacij, saj je veliko dezinformacij. In tudi tukaj lahko imajo knjižnice pomembno vlogo pri izobraževanju uporabnikov za uporabo zanesljivih virov. Knjižnice lahko z zasebnimi kotički zagotovijo prostor za urejanje privatnih zadev. Lahko pomagajo pri izobraževanju podjetnikov na prehodu miselnosti iz priprave rešitev za nekoga k miselnosti priprave rešitev z vključenostjo uporabnika rešitve. Seveda je bil izpostavljen odnos ponudnikov rešitev za knjižnice in knjižnico ter njihova odzivnost oziroma neodzivnost. Velik del je bil namenjen tudi želji splošnih knjižnic po večji analitiki. Na primeru pandemije COVID‑a so predstavili različne psihološke stopnje soočanja npr. zanikanje, obtoževanje, pozaba …
Mini je hit
Na razstavnem prostoru konference ALA 2022 pa so bile zlasti zanimive zamisli s področja spodbujanja branja in dostopnosti gradiva.
Razdelilec kratkih zgodb je avtomat, ki natisne vnaprej pripravljene kratke zgodbe. Zgodbo lahko izberemo glede na čas, ki ga imamo na voljo za branje. Namestimo ga lahko v podjetja, knjižnice, ustanove … Na voljo je bilo nekaj takih avtomatov oziroma razdelilcev kratkih zgodb tudi na prizorišču konference. Lahko smo si izbrali tri različne dolžine besedila.
24-HourLibrary je naprava, ki uporabnikom omogoča stalni dostop do izbranega nabora gradiva. Prednost takšne naprave je, da uporabnik skozi steklo vidi, katero gradivo mu je na voljo in si ga nato lahko izposodi. Naprava je primerna za namestitev na mesta, kjer se zadržuje veliko število uporabnikov knjižnice npr. bolnišnice, politične institucije.
Včasih si želimo knjižnico v določenem kraju in ni na voljo primernega prostora. Zagotovimo ga lahko z mini knjižnico (angl. tiny library), ki je nekako v sozvočju s trendom mini hišk (angl. tiny houses).
Knjižnice na poti k umetni inteligenci?
Ker tudi sama rada sledim novim trendom, je pripravo prispevka spremljala uporaba novih tehnologij AI (Artificial Intelligence) npr. CHATGPT. Namreč samo vprašanje časa je, kdaj se bomo tudi v knjižnicah lahko seznanili in učili o smotrni uporabi novih orodij za učenje, posel, umetnost … Kot je pred kratkim v svojem webinarju z naslovom AI REVOLUCIJA: Kako že danes v praksi uporabiti umetno inteligenco za hiter napredek pri karieri in poslu?[2] dejal Robert Rolih, so ta nova orodja kot nekakšna »nadgradnja« naših možganov. Vendar se moramo ob uporabi zavedati tudi omejitev, npr. točnost podatkov, kar pa najdemo v knjižnici v knjižni ali digitalni obliki.
Prispevek pripravila: Tanja Žuran Putora
- Več glej Sandlin, M. in Anderson, J. , 2021. Fashion for all: using augmented reality to explore digital archives. Online searcher, January/February 2021. Dostopno na: https://www.infotoday.com/OnlineSearcher/Articles/Features/Fashion-for-All-Using-Augmented-Reality-to-Explore-Digital-Archives-144992.shtml [1. 3. 2023]. ↑
- Predavanje je bilo izvedeno 20. 2. 2023 v okviru dogodkov Akademije Panta Rei. ↑