Objavljeno dne Avtor: Ksenija Rivo, UL, Pedagoška fakulteta

Blogi so za knjižnice in za knjižničarje

Sodobne knjižnice z orodji, kot so preprosti dostop do katalogov, baz podatkov in drugih podatkov, že zagotavljajo informacije o dragocenih virih, ki jih hranijo. Blogi oziroma spletni dnevniki pa so priročna orodja, ki omogočajo takojšnjo objavo na spletu in preprosto posodabljanje vsebin. Blogi so tako uporabni pri širjenju in uporabi informacij ter obveščanju uporabnikov o knjižničnih storitvah. Bloganje je razširjen in priljubljen pojav, pogosto je del knjižničnih spletnih strani.

A picture containing text, newspaper Description automatically generated

Z gibanjem spleta 2.0 so knjižnice dobile možnost vključiti nove storitve in funkcionalnosti, prilagojene potrebam uporabnikov. Poleg razvoja družbenih medijev se v fenomen spleta 2.0 uvršča tudi blog, ki ponuja preprosto objavljanje vsebin na spletu brez poglobljenega računalniškega znanja. Knjižnični blogi imajo poseben namen, in sicer (čeprav pogosto objavljajo tudi splošne in tematske informacije) je njihov glavni namen zagotavljanje lokalnih informacij ter spodbujanje uporabe knjižnice in njenih virov. Zato nedvomno predstavljajo pomembno komponento sodobnih spletnih strani knjižnic in nepogrešljiv del knjižničnih storitev prihodnosti.

Kaj je blog?

Po definiciji z Wikipedije je blog ali spletni dnevnik, tudi splétnik, spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike in posnetke, bralci pa imajo običajno možnost komentiranja. Beseda blog izhaja iz angleške besede »weblog«, ki jo je 17. decembra 1997 skoval Jorn Barger in pomeni spletni dnevnik oziroma e-dnevnik. Blog je skrajšana oblika izraza »web log«, ki je starejši od izraza blog in se nanaša na računalniške datoteke, ki jih ustvarjajo spletni strežniki za beleženje dejavnosti. Ko so blogi postali priljubljeni, so strokovnjaki spletni dnevnik imenovali tudi »we blog« (»mi blogamo«) in ta izraz se je sčasoma skrajšal v blog.

Ena ključnih sestavin bloga je samodejno ustvarjanje strani, ki jo sestavljajo posamezno ustvarjeni zapisi, znani kot objave. Na voljo je več različnih ponudnikov blogovskih platform, npr. Blogger.com ali WordPress.com, ki jih lahko posamezniki uporabijo neposredno in/ali prilagodijo svojim potrebam. Pomembna značilnost bloga je obratni kronološki vrstni red, kar pomeni, da so nove objave predstavljene na vrhu strani, sledijo pa jim starejše objave. Objave na blogu so torej označene z datumom in časom objave.

Večina blogov je besedilnih, čeprav obstajajo tudi fotoblogi, skicirke, video blogi (vlogi) ali zvočni blogi (podcasting). Kolektivno okolje vseh blogov in blogerjev se imenuje blogosfera.

Vrste blogov

Po Sauersu (2006) z vidika uporabnika obstajajo tri vrste blogov: individualni, tematski in blogi organizacij. Individualne bloge, ki predstavljajo prvotni slog blogov, ustvarjajo in vzdržujejo posamezniki iz osebnih razlogov. Ti blogi običajno spominjajo na spletni dnevnik, so osebne narave in se nanašajo na blogerjeve osebne izkušnje.

Tematske bloge lahko ustvarja ena ali več oseb, osredotočeni pa so na določeno temo, ki zanima spletno skupnost npr. hobiji, politika, strokovno področje itd. Primeri knjižničarskih tematskih blogov so Biblioblog urednika Mitje V. Iskrića, Konteksti Tomaža Bešterja, LISMob Ksenije Rivo itd.

Graphical user interface, text, applicationDescription automatically generated
Slika 1: Izsek iz bloga Biblioblog (vir: https://www.biblioblog.si/, 10. 1. 2023)

Blogi organizacij predstavljajo stališča, mnenja in dogodke neke organizacije ali društva ipd. Ta vrsta blogov je najbolj aktualna tudi za knjižnice, predvsem po svetu. V slovenskem knjižničarskem okolju sta trenutno aktualna Blog Cobiss, ki ga ustvarja mariborski IZUM in PeFKUL, blog Knjižnice Pedagoške fakultete v Ljubljani; pred časom pa so bili dejavni tudi NUK-ov Blog, Spletni dnevnik revije Knjižnica, Spletni dnevnik DiKUL, Spletni dnevnik Centralne tehniške knjižnice, DRUBIMA, Spletni dnevnik Društva bibliotekarjev Maribor, BiblioUM, spletni dnevnik bibliografov Univerze v Mariboru itd.

Graphical user interfaceDescription automatically generated
Slika 2: Izsek iz Bloga COBISS (vir: https://blog.cobiss.si/, 10. 1. 2023)

Namen in popularnost blogov ter bloganja se je skozi čas spreminjal. Prvotno so se pojavljali predvsem v obliki osebnih dnevnikov, za najrazličnejšimi vsebinami in interesih posameznikov. Izstopali pa so tudi blogi aktualnih političnih vsebin. Ti so se kasneje povečini preselili na družbena omrežja, nekateri blogi so se razvili v spletne portale. Potencial blogov so zelo hitro prepoznala tudi podjetja, ki jih predvsem uporabljajo za novičarske in promocijske namene. Mnogi so že oznanili, da je blog kot oblika objavljanja vsebin že v zatonu, vendar blogi še vedno nastajajo in se razvijajo (Wikipedia, 2023). Danes so pogosto del spletnih portalov ipd., platforme za bloge pa se uporabljajo tudi za različne namene npr. mediji, trgovine itn. Z blogi posameznik ali organizacija objavlja in skrbi za lastne vsebine, medtem ko družbeni mediji omogočajo, da se ljudje pogovarjajo o teh vsebinah (Yallop, 2016).

Zakaj blogi v knjižnici?

Blogi so pomemben vir informacij, tako z vidika uporabnika informacij kot z vidika ponudnika informacij. To je pomembno tudi za knjižničarje, katerih naloga je zagotavljanje in seznanjanje uporabnikov z informacijami. Tako so blogi še en vir informacij, ki ima nekaj pozitivnih lastnosti: ažurnost (lahko se posodabljajo pogosteje kot večina spletnih strani), izražanje mnenja (osebna stališča blogerjev), dostopnost (prosti dostop do informacij, manj iskanja in krmarjenja kot pri spletnih straneh) in vseprisotnost (hitra najdljivost v spletnih iskalnikih). S temi lastnostmi so blogi odlično sredstvo, s katerim lahko knjižnica izpolni svojo vlogo ponudnika informacij, saj lahko zaradi svoje dostopnosti pripomorejo k večjemu obisku spletne strani knjižnice. Poleg tega je zahtevana raven tehničnega znanja, ki je potrebna za vzpostavitev bloga, minimalna; prav tako pa vzdrževanje bloga ne zahteva veliko stroškov.

Tako za vzpostavitev knjižničnega bloga obstaja kar nekaj razlogov. Že leta 2008 je Dhiman navedel kar nekaj možnosti, ki jih lahko posamezna knjižnica nudi v okviru svojih storitev:

    • zagotavljanje najnovejših informacij o lokalnih dogodkih (vloga informatorjev),
    • zagotavljanje novic o knjižnici (podpora knjižnici),
    • obveščanje o novem knjižničnem prilivu,
    • usmerjanje uporabnikov k uporabnim, novim in zanimivim virom,
    • komentiranje lokalnih in nacionalnih dogodkov in dejavnosti v svetu informacijske tehnologije, knjig in knjižnic,
    • zagotavljanje novic iz knjižnice,
    • pridobitev povratnih informacij ali komentarjev,
    • pomoč knjižnici pri sodelovanju z uporabniki, zlasti s tistimi, ki redko ali nikoli fizično ne obiščejo knjižnice.

Blogi so za knjižnice bistvenega pomena tudi v okviru promocije svojih knjižničnih in informacijskih storitev. Knjižnice svoje storitve promovirajo prek klasičnih medijev, kot so časopisi, glasila in brošure, ter prek spletnih strani, vendar so se v zadnjem času kot učinkovito marketinško orodje uveljavili ravno blogi. Prednost blogov kot marketinškega orodja je v njihovi interaktivnosti, saj lahko uporabnikom omogočijo komentiranje, poleg tega pa združujejo besedilo, slike in povezave do drugih sorodnih ali zanimivih spletnih mest. Lahko služijo kot alternativa statičnim glasilom o knjižničnih storitvah. Blogi so priročen medij za vsakodnevno komunikacijo in omogočajo tudi arhiviranje institucionalnih informacij. Ta lastnost je pomembna, saj nudijo informacije o določeni instituciji takrat, ko jih potrebujemo. Za knjižnice so blogi pomembni tudi z vidika ponudbe storitev na daljavo, ko uporabniku ni potrebno obiskati knjižnice na lokaciji. Obveščanje uporabnikov, od sprememb urnika do novih storitev in virov, pa je odgovornost vsake knjižnice.

Vzdrževanje knjižničnega bloga

Ne glede na to, kako aktivno se blog trži, se njegova resnična vrednost ocenjuje na podlagi kakovosti in količine vsebine, ki jo ponuja. Knjižničarji se morajo truditi, da bodo poleg seznanjanja uporabnikov z novicami zagotavljali, da bodo te novice za uporabnike dragocen vir informacij, vreden prihodnjih obiskov. Poleg tega je pomembna tudi pogostost objavljanja, saj se bralci ne bodo vrnili na stran, če ne bo nove vsebine – vse prednosti uporabe bloga kot orodja za posredovanje novic so brez pomena, če se knjižničarji ne zavežejo k rednemu dodajanju vsebine. Poleg tega morajo knjižničarji kot avtorji blogov zagotavljati verodostojnost strani, kar pomeni, da morajo vse informacije pred objavo na blogu natančno preveriti. Pri objavljanju pa morajo paziti tudi na način pisanja in upoštevati slovnico oziroma pravopis. Težavo lahko predstavljajo tudi sčasoma nedelujoče povezave, zato je potrebno tudi redno preverjanje in posodabljanje URL-povezav. Tu je pomembna še ena pozitivna lastnost bloga: dostop do spletne strani knjižnice ima pogosto le en knjižničar, medtem ko ima dostop do knjižničnega bloga lahko več knjižničarjev, ki ga redno posodabljajo.

Pomembna je še umestitev bloga na spletni strani knjižnice, in sicer ga lahko knjižnice objavijo na glavni spletni strani ali pa v obliki novic, ki se neposredno pokažejo na prvi strani. Knjižnice lahko obiskanost svojih blogov spremljajo s statistično analizo, ki jo omogočajo različne orodja, kot je na primer FeedBurner.

Ustvarjanje bloga

Pri pisanju knjižničnega bloga imamo nekaj koristi tudi ustvarjalci bloga. Nardi idr. (2004) navajajo nekaj spodbudnih dejstev, ki jih nudi pisanje bloga:

    • Pisanje bloga spodbuja ažurnost tistega, ki ga piše, saj moramo biti, preden objavimo novico, na tekočem z novicami.
    • Iskanje informacij (lastna aktivnost).
    • Blogi so odličen forum, ne le za seznanjanje sveta z vprašanji, s katerimi se soočajo tako knjižnice kot knjižničarji, temveč tudi za razmišljanje in razvijanje sredstev za učinkovito izražanje.
    • Blogi gradijo skupnost: nekdo bo prebral naš prispevek in s tem postanemo del skupnosti.
    • Edinstvenost: objava bloga je priložnost, da izrazimo svojo individualnost.
    • Nikoli ne zanemarimo moči pisanja.

Po Nardiju idr. (2004) blogi na tak način omogočajo neposrednost sprotnega obveščanja z močno izraženo noto avtorjeve osebnosti in njegovih stališč, zato so raznoliki in kot taki zanimivi za njegove bralce. Poudariti pa je tudi treba, da tako kot pri vsakem javnem objavljanju veljajo tudi tu pravila spoštovanja avtorskih pravic in navajanja virov.

Z urejanjem bloga imam nekaj izkušenj tudi sama, in sicer sem kot urednica bloga LISMob pričela z ustvarjanjem vsebin leta 2018 z namenom informirati predvsem knjižničarje o novem možnem mediju za branje in uporabo knjižničnih storitev. Pametni telefoni so namreč že precej razširjene naprave ne le med mlajšo, temveč tudi med starejšo populacijo. Zato sem (bila) mnenja, da morajo knjižničarji to dejstvo ozavestiti oziroma upoštevati in tudi sami spoznati nove, drugačne potrebe svojih uporabnikov. Res je, da sem v svoj blog dodajala predvsem vsebine o uporabi mobilne tehnologije med študenti, saj je blog nastajal kot podporni člen pri mojem doktorskem študiju na to temo, vendar je v ozadju obstajalo pričakovanje, da bodo vsebine nekomu koristile. Na začetku sem jih dodajala/urejala pogosto (vsak mesec), sčasoma pa sem delno zaradi pomanjkanja odziva s strani bralcev, delno zaradi časovne stiske dodajanje vsebin zmanjšala.

Slika 3: Izsek iz bloga LISMob (vir: https://lismob.blogspot.com/ 3. 2. 2023)

LISMob je na mojo osebno pobudo pridobil okoli 10 naročnikov, posamezne prispevke pa sem na začetku oglaševala tudi prek družbenega omrežja Facebook. Vendar, kot že omenjeno, komentarjev na prispevke navadno ni bilo; povratnih informacij v kakršnikoli obliki tudi nisem prejela, z izjemo kakšnega všečka posamezne objave na Facebooku. Kljub temu sem še vedno mnenja, da je pametni telefon pomembno (ne le) komunikacijsko sredstvo prihodnosti in bo nedvomno predstavljal še večji del življenja naših uporabnikov. Tega se moramo zavedati tudi knjižničarji, ki bomo potrebovali novo znanje za zagotavljanje storitev za mobilne naprave. Tu lahko nastopijo blogi tudi kot dragoceni viri informacij, saj uredniki blogov navadno ažurno spremljajo novosti in jih predstavijo v svojih blogih. To dejstvo mi predstavlja razlog za nadaljevanje urejanja bloga, nenazadnje mi to narekuje tudi moja stroka oziroma področje. Ker želim z blogom doseči ažurnost, sem v zadnjem času pričela objavljati manj teorije in več obvestil s področja mobilne tehnologije v knjižnicah. Blog bo tako dobil nov koncept – ne le podajanje izsledkov raziskav, temveč bolj novičarsko zasnovo s področja uporabe mobilne tehnologije v knjižnicah.

Bloganje je ustvarjanje vsebin

Vendar imajo blogi ne glede na potencial tudi nekaj pomanjkljivosti. Več tujih raziskav je žal pokazalo, da se večinoma uporabljajo kot enosmerna komunikacijska orodja. Informacije so bralcu na voljo, dialoga ali povratnih informacij pa pogosto ni. V okviru knjižničarskih blogov je to razumljivo, saj ponujajo informacije o določenih storitvah knjižnice in uporabnik redko komentira objavo. Ravno zato se je komunikacija preselila na družbena omrežja, kjer se je pričelo t. i. mikrobloganje, ki omogoča bolj učinkovito komunikacijo in ustvarjanje sodelovalnega partnerstva med knjižnicami in njihovimi uporabniki. Knjižničarji namreč lahko na družbenih medijih hitro odgovarjajo na vprašanja uporabnikov, jim pomagajo in promovirajo dogodke, storitve v knjižnici. Blogovske platforme pa so (postale) zgolj osnova za izdelavo lastnih spletnih strani.

Tudi v svojem primeru bloganja na LISMob lahko potrdim, da ne dobim povratnih informacij oziroma (morebitni) bralci ne komentirajo objav. Tako objavljanje vzbuja občutek enosmerne komunikacije in kot urednica vsebin pogosto sklepam, da so objave same sebi namen. Vendar bom kljub temu vztrajala, saj blog v primerjavi z družbenimi mediji omogoča objave daljših vsebin, za katere menim, da v slovenskem prostoru niso zadostno izpostavljene. Blog v tem primeru predstavlja možnost oziroma alternativo v načinu prenosa informacij in znanja. Menim, da knjižničarji niso le posredniki temveč so lahko tudi ustvarjalci vsebin, ki bogatijo bodisi uporabniške storitve bodisi strokovno skupnost.

Prispevek pripravila: dr. Ksenija Rivo, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Viri:

 

Accessibility by WAH