Domoznansko gradivo v Univerzitetni knjižnici Maribor

Domoznanska dejavnost ima v Univerzitetni knjižnici Maribor (dalje UKM) dolgoletno tradicijo, saj je knjižnica nastala iz domoznanskih potreb. Tako je leta 1903 nastala Knjižnica Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, ki je bila specialna zgodovinska, domoznanska in znanstvena knjižnica. Leta 1958 je bil sprejet statut, v katerem je bila Študijska knjižnica opredeljena kot osrednja znanstvena knjižnica za področje Maribora in njegove okolice. Domoznansko vlogo UKM opredeljuje tudi 29. člen Zakona o knjižničarstvu (2001). UKM kot domoznanska knjižnica za mesto Maribor in njegovo širše območje pridobiva, obdeluje, hrani in posreduje domoznansko gradivo, vsebinsko vezano na Maribor in severovzhodno Slovenijo, ki je nastalo na območju Maribora in severovzhodne Slovenije ter ga je ustvaril avtor, ki živi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja.

Univerzitetna knjižnica Maribor hrani skoraj 1,5 milijon enot gradiva, od tega veliko starejšega gradiva in domoznanskega, ki je uvrščeno v Enoto za domoznanstvo in posebne zbirke UKM: Zbirki raritet in stare periodike, Rokopisna zbirka, Zbirka drobnih tiskov, Glasbeni in filmski zbirki, Kartografski zbirki, Maistrovi knjižnici, Glazerjevi Knjižnici, Domoznanski zbirki.

Domoznanske digitalne vsebine hrani Digitalni repozitorij UKM in ponuja prost in brezplačen dostop do več kot 23.700 digitaliziranih objektov raznovrstnih digitalnih in digitaliziranih vsebin kulturne zgodovine Maribora in Štajerske (starejši časnik, rokopisno gradivo, raritete, slikovno gradivo, drobni tiski itd.).

Digitalni repozitorij UKM obsega sedem zbirk: Iz zakladnice UKM, Mariborenzija, Štajerska, Univerzitetne zgodbe, Zapuščine UKM, Domoznanske pripovedi, Mladi za napredek Maribora, Drugo gradivo.

Enota za domoznanstvo in posebne zbirke UKM nudi tudi vir podatkov, ki niso digitalizirani in dostopni na svetovnem spletu. Ker pa knjižnice niso same sebi namen, ampak so namenjene uporabnikom, si moramo knjižničarji prizadevati tudi to knjižnično gradivo približati uporabnikom.

Domoznanstvo kot temelj UKM

Zgodovinski pogled na razvoj Študijske knjižnice oz. Univerzitetne knjižnice Maribor, ki je izšla in nastala iz domoznanskih vzgibov in prizadevanj Zgodovinskega društva v Mariboru leta 1903, kaže, da so se kmalu po ustanovitvi knjižnice pojavile potrebe po izdelavi bibliografij, nujnega pripomočka za znanstveno delo. Tako je že pobudnik in soustanovitelj Zgodovinskega društva dr. Franc Kovačič (1867–1938) predlagal sestavo bibliografije pomembnejših člankov iz slovenskega časopisja za območje slovenske Štajerske.

Bibliografijo je v letih 1905–1906 sestavil dr. Karel Verstovšek (1871–1923) in uvrščena je v Rokopisno zbirko UKM s signaturno oznako Ms 10 (danes dosegljiva tudi v Repozitoriju UKM, v zbirki Štajerska). Obsega dvanajst področij: Zgodovina, Starinoslovje, Narodoslovje, Bajeslovni spisi, Narodne bajke, pesmi povesti, pravljice in pripovedke, Jezikoslovne in etimološke črtice, Slovstvena zgodovina, Cerkvena zgodovina in umetnost, Šolstvo, Krajepisne in potopisne črtice, Gospodarske zadeve, Životopisi.

Domoznanstvo je v okviru svoje dokumentacijske dejavnosti od začetkov (Verstovškov seznam) ustvarilo več katalogov:

• • • Katalog gradiva iz starejših periodik (»Dornikova kartoteka«, 140.000 kataložnih zapisov). Leta 1958 je namreč povabil upokojenega profesorja dr. Ivana Dornika (1892–1968), ki je začel z bibliografsko obdelavo člankov in objav v starejših slovenskih časnikih in revijah o preteklosti Maribora in slovenske Štajerske.

V desetih letih je izčrpal iz starejših slovenskih periodičnih publikacij, glavnih slovenskih dnevnikov pred drugo svetovno vojno (77 letnikov Slovenskega naroda, 73 letnikov Slovenca in 24 letnikov Jutra), večino mariborskih časnikov in nekaj strokovnih časopisov ter deloma mariborske nemške periodike (85 tisoč člankov). Urejen je po sistemu razvrščanja UDK in zajema zapise širokega tematskega spektra.

Katalog Marburger Zeitung. 1. aprila 1963 se je dr. Dorniku kot honorarni bibliograf pridružil prof. Bogo Teplý (1900–1979), upokojeni ravnatelj Pokrajinskega muzeja Maribor. Tako je knjižnica razširila bibliografsko dokumentacijsko dejavnost na zajemanje prvega mariborskega časnika Marburger Zeitung ali »Mariborčanke«, kot ga je sam poimenoval. V 16 letih, ki jih je honorarno preživel v knjižnici, je izčrpal gradivo za obdobje med letoma 1866 in 1889. Ustvaril je svoj sistem urejanja izpisanih podatkov, s pomočjo katerega je natančno razvrstil več kot 160.000 zapisov, ki še danes predstavljajo dragocen vir o življenju v Mariboru in severovzhodni Sloveniji v 19. stoletju.

Bibliografski podatki ne zajemajo zgolj okvirne vsebine, ki je razvidna iz naslova prispevka ali iz njegove splošne vsebinske označitve, ampak beležijo tudi podrobne podatke iz vsebine prispevkov. Tako temeljito obdelan časnik Marburger Zeitung nam služi kot orientacija za iskanje podatkov tudi v drugih sočasnih virih.

• • Listkovni katalog iz starejših periodik za Maribor in severovzhodno Slovenijo za obdobje 1968–1986 (190.000 zapisov) v prostorih Enote za domoznanstvo in posebne zbirke je enotni stvarni katalog, v celoti urejen po sistemu UDK. V okviru skupin in podskupin tega sistema se gradivo razvršča po abecednem zaporedju krajevnih imenskih značnic. V okviru lokalnih značnic se gradivo dalje razvršča v zaporedju stvarnih imenskih značnic, nadaljnje razporejanje je kronološko.

Pri uporabi klasičnih katalogov so nam na voljo geslovniki kot najpomembnejši pripomočki za iskanje po vsebini. Katalogi, urejeni po sistemu UDK, imajo svoj geslovnik v kartotečni obliki. V knjižni obliki pa je izdelan priročnik »Sistemski pregled in geslovnik za stvarni katalog Marburger Zeitung«.

• • V obliki računalniškega kataloga je v vzajemnem sistemu COBISS na voljo baza DOM/UKM, (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/domukm), ki je domoznanska bibliografska baza podatkov z območja Maribora in severovzhodne Slovenije. Najdemo jo pod zavihkom Baze podatkov, kjer so dostopni še Drugi informacijski viri, vključeni v sistem COBISS. Baza je zaključena in zajema pretežno bibliografske zapise za članke iz časopisov, časnikov, glasil, biltenov in zbornikov, monografij in drugih publikacij iz obdobij 1945–1968 in 1986–2000 (136.177 zapisov). Vsebinska klasifikacija zapisov je narejena po posebnem hierarhičnem geselskem sistemu (tezavru), ki vsebuje geografska, vsebinska in biografska gesla.

Katalog lokalne baze podatkov UKM iz tekoče slovenske periodike v sistemu COBISS (2000–).

V Enoti za domoznanstvo in posebne zbirke UKM analitično obdelujemo članke iz dnevnega časopisja, zbornikov in monografij, ki so vsebinsko vezani na Maribor (mariborensia) in severovzhodno Slovenijo (16 občin). Katalogiziramo članke, ki so lokalno omejeni in opredeljujejo tematsko širino domoznanstva (UDK 0-9), tako beležimo védenje o sedanjosti in preteklosti omenjenega območja. Med članki se osredotočamo na dogodke, društva, ustanove, podjetja, dejavnosti in posameznike, ki sooblikujejo življenje mesta in okolice.

Rezultat dolgoletne tradicije domoznanstva v UKM je nastanek približno 800.000 domoznanskih zapisov za Maribor in historično deželo Štajersko od leta 1850 do danes, dosegljivih v klasičnih (listkovnih) ali računalniških katalogih. Uporabnik dobi na enem mestu informacijo in gradivo, kar mu omogoča raziskovalno delo.

Prispevek pripravil: Dejan Kac, Univerzitetna knjižnica Maribor

Viri in literatura:

• • Glazer, Janko. Domoznanska tradicija in naloge pokrajinskih knjižnic. Knjižnica, leto 7, št. 3/4 (1963).
  • Hartman, Bruno. Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor. V: Univerzitetna knjižnica Maribor: 1903–1978: jubilejni zbornik. Maribor, Obzorja, 1978.
  • Kerec, Branka; Stavbar, Vlasta. Zapuščina Zabeo v Univerzitetni knjižnici Maribor. V: Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja. Maribor, Pokrajinski arhiv, 2015.
  • Kos, Stanislav. Domoznanska dokumentacija v Univerzitetni knjižnic Maribor 1978. V: Univerzitetna knjižnica Maribor: 1903–1978: jubilejni zbornik. Maribor, Obzorja, 1978.
  • Krnel-Umek, Duša; Rajh, Bernard. Domoznanska dejavnost v slovenskem knjižničnoinformacijskem sistemu. Maribor, Univerzitetna knjižnica; Koper, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, 1985. https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7LNXHNYY
  • Stavbar, Vlasta. Enota za domoznanstvo. V: 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor. Maribor, Univerzitetna knjižnica, 2003.
  • UKM. O domoznanstvu. https://ukm.um.si/o-domoznanstvu-0 [20. 11. 2023].
  • Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 – ZUJIK, 92/2015.