V številnih državah po svetu tisoči prostovoljcev brez finančnega nadomestila zbirajo, komentirajo in analizirajo podatke v okviru skupnih projektov. So del svojevrstnega mednarodnega gibanja, ki mu pravimo občanska znanost. Poleti 2023 je tudi IZUM postal partner v Mreži občanske znanosti, saj podpira načela in prakso odprte znanosti, zato namerava v prihodnje podpirati občanske raziskovalce pri njihovih projektih.
Zadrege s poimenovanjem občanske znanosti
Angleški termin citizen science označuje znanost, ki jo ljudje prakticirajo prostovoljno, ljubiteljsko, nepoklicno, predvsem pa skupaj. Zato so bili predlagani prevodi v slovenščino naslednji: znanost državljanov, znanost za državljane, ljubiteljska znanost, nepoklicna znanost, nepoklicno raziskovanje, skupnostno raziskovanje, skupnostna znanost, ljudska znanost, javna znanost. Nazadnje pa je bil za vsebinsko najustreznejši prevod izbran izraz občanska znanost (in pripadajoče občansko raziskovanje), saj beseda občan po SSKJ ne označuje samo prebivalca občine (npr. občan Ljubnega), temveč tudi pripadnika človeške skupnosti (npr. občan sveta). (Zdravko Mlinar, 2021)
Ne glede na to, ali se nam zdi izbrani izraz občanska znanost primeren ali ne, pa je pomembno, da nam je duh občanske znanosti blizu. Ključ do uspešne občanske znanosti je namreč kolegialnost in pomembnejši od denarja so voluntarizem, navdušenje, entuziazem.
Duh občanske znanosti
Čas, v katerem živimo, je še čas »tekmovalne« znanosti; znanstveniki tekmujejo za objave, položaj in sredstva, znanstveni izsledki pa velikokrat ostanejo v akademskem okolju, tako rekoč sami sebi namen. Spremembe v svetu pa terjajo spremembe tudi v znanosti in akademska skupnost bo morala spoznati pomen sodelovanja in nujnost potreb, da se rezultati raziskav vrnejo v lokalno okolje in koristijo neposredno ljudem.
K boljšemu svetu, ki potrebuje spremembe, pa seveda lahko prispeva vsakdo ne glede na starost, izobrazbo in raziskovalne kompetence; prispevek je lahko že oblikovano in zastavljeno raziskovalno vprašanje, pomoč pri zbiranju podatkov, prostovoljno mapiranje na terenu, interpretacija podatkov in analiza, publiciranje in širjenje rezultatov raziskave. Sodelovanje med laiki in akademiki tako obogati obe strani – občani se učijo, kako ohraniti in razvijati raziskovalni odnos do sveta, raziskovalci pa zagotovo postanejo boljši občani.
Mednarodni okviri
Procesi oblikovanja javne politike EU glede občanske znanosti se tako rekoč sočasno prenašajo v Slovenijo. Akcijski načrt za odprto znanost vključuje ukrepe, med katerimi je Slovenija ključne že izpeljala; to so:
-
- ustanovitev nacionalnega observatorija za občansko znanost (to vlogo je dobil CTK),
- vzpostavitev mreže občanske znanosti (portal citizenscience.si),
- prilagojen vodnik za praktično izvedbo projektov občanske znanosti.
Občanska znanost je predstavljena tudi kot del strategije razvoja znanosti v Sloveniji do leta 2030 in v tem času bo treba spodbuditi deležnike z vseh področij družbenega življenja (civilno družbo, izobraževalni, vladni in zasebni sektor), prenašati primere dobre prakse iz drugih držav po svetu in skrbeti za sodelovanje nacionalne mreže z drugimi akterji v Evropi in svetu.
Slovenska mreža občanske znanosti
Občanska znanost predstavlja prakso odprte znanosti in tudi deluje po načelih le-te. Centralna tehniška knjižnica (CTK) se odprti znanosti posveča že od leta 2012, v letu 2021 pa so vzpostavili spletno mesto za občansko znanost – citizenscience.si. Mreža občanske znanosti omogoča kroženje informacij, povezovanje različnih deležnikov, priložnost za skupni nastop, obenem pa ponuja katalog vseh zastavljenih projektov v Sloveniji in tudi katalog nacionalnih odprtih javnih infrastruktur.
Ključna načela delovanja mreže so:
-
- Posamezniki in institucije se pridružijo prostovoljno.
- Člani mreže nimajo finančnih obveznosti (ni članarine).
- Poudarjeni so skupnostni pristop, vzajemna motiviranost vseh sodelujočih in temeljna načela integritete pri znanstvenoraziskovalnem delu.
- Zelo je pomembna vloga moderatorjev, ki vzpostavljajo most med akademiki in laiki, mostove med raziskovalci različnih generacij, partnerske odnose med udeleženci, saj bodo ob koncu projektov rezultati raziskav last vseh.
CTK in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije sta podprla kandidaturo dr. Zarje Muršič, ki je postala ambasadorka občanske znanosti v Sloveniji, in sicer pod okriljem Evropskega projekta občanske znanosti (European Citizen Science (ECS) project) (slika 1). Cilj tega razpisa je bil ustvariti mrežo 28 ambasadorjev občanske znanosti v Evropi, ki bodo podpirali izgradnjo skupnosti, izvajali aktivnosti za vključevanje novih članov na nacionalni in lokalni ravni ter predstavljali platformo ECS.
IZUM kot javni zavod se je v Mrežo vključil avgusta 2023 in v katalogu infrastruktur objavil tudi, kaj lahko občanskim raziskovalcem ponudi pri njihovem raziskovanju: svetovanje pri načrtovanju raziskav, uporabo prostorov, dostop do informacijskih virov, bibliografsko obdelavo raziskovalnih rezultatov, promocijo itd. (slika 2)
Vloga knjižnic pri uresničevanju koncepta občanske znanosti
Če smo bili do zdaj navajeni, da pri izvedbi raziskovalnih projektov sodelujejo specialne in visokošolske knjižnice ter informacijski strokovnjaki z ozkega strokovnega področja, pa naj bi se v prihodnosti povezovale knjižnice vseh tipov in na vseh nivojih. V akademskih knjižnicah namreč še ni zadostnega razumevanja, kaj pomeni javno angažiranje v znanosti (Ayris et al., 2018), splošne knjižnice pa lahko dosežejo prav to javnost – zelo široko in raznovrstno množico potencialnih občanskih raziskovalcev, ki so ali bi bili pripravljeni sodelovati pri raziskovalnih projektih.
Za to pomembno povezovalno vlogo med profesionalci in laiki ter med občani in raziskovalnimi projekti bo treba občansko znanost vključiti v poslovne načrte splošnih knjižnic, dodatno usposobiti zaposlene, tako da bodo usvojili osnovno znanje o znanstveni skupnosti, iznajti nove načine, kako pridobiti udeležence, kako jih usposabljati, kako ustrezno promovirati njihove raziskave in rezultate raziskav (prim. Cigarini et al., 2021). V okviru vseživljenjskega učenja pa bo treba slediti še enemu cilju, to je dvigu znanstvene pismenosti.
Znanstvena pismenost
Zaradi napredka tehnologije za opolnomočeno življenje ni več dovolj samo pismenost, za katero so si prizadevali pred 200 leti, ko večina ljudi sploh ni znala brati in pisati, ampak so potrebne tudi druge pismenosti: računalniška, matematična, informacijska, kartografska, elektronska, kulturna, ekološka, znanstvena in še kakšna druga (Wikipedija).
Čas kovida je še kako nazorno pokazal, kako malo zaupanja je bila deležna znanost in kako nizka je raven znanstvene pismenosti pri nas. »Pri znanstveni pismenosti namreč ne gre za to, koliko znanstvenih teorij dejansko poznamo, podobno kot pri klasični pismenosti ne gre za to, koliko knjig smo že prebrali. Bolj kot za poznavanje informacij gre za obvladovanje veščin in posedovanje ustreznih vrednot, ki usmerjajo naše razmišljanje in odločanje.« (Dolenc, 2022)
Pomembno je torej, da ključne odločitve v družbi sprejemajo ljudje, ki so znanstveno pismeni, prav tako pa je pomembno, da smo znanstveno pismeni tudi državljani, da bomo znali presoditi, ali informacija prihaja iz verodostojnega vira, ali ima znanstveno vrednost, ali lahko strokovnjaku zaupamo.
Primer iz tujine
V veliko državah sveta se zavedajo, da je v dialog o namenu in koristnosti raziskav treba vključiti državljane in organizacije civilne družbe. 
Če se ozremo čez mejo, ima naša soseda Avstrija v primerjavi s Slovenijo nekoliko daljšo tradicijo umeščanja občanske znanosti v družbo. Avstrijsko mrežo za občansko znanost (pod streho Instituta za zoologijo Univerze BOKU, Dunaj) so vzpostavili že leta 2017 in organizirali že 7 zaporednih konferenc o občanski znanosti. Številke ponazarjajo, kako uspešni so: 175.000 udeležencev, več kot 70 projektov, v minulem letu več kot 45.000 obiskovalcev spletnega mesta, več kot 600 prispevkov na blogu in več kot 200 mednarodnih udeležencev na lanski konferenci o občanski znanosti (slika 3).
Med njihovimi projekti občanske znanosti je vredno izpostaviti enega, ki poteka v sodelovanju z dunajsko knjižnico. To je projekt Letters 1914–1919, pri katerem lahko prostovoljci pomagajo dunajski splošni knjižnici prepisati več kot 200.000 pisem, razglednic in druge korespondence iz različnih stoletij, ki jih hrani knjižnica v svojih arhivih. Potem ko se prostovoljci registrirajo, lahko izberejo, ali bodo rokopis prepisali ali pa bodo besedila, ki so jih prepisali drugi, znova prebrali in popravili morebitne napake.
Primeri doma
Mreži občanske znanosti se lahko priključijo posamezniki in institucije. Člani mreže nimajo drugih obveznosti, kot da na portalu citizenscience.si, spletnem središču za pretok informacij o občanski znanosti v Sloveniji, predstavijo svoj projekt in možnosti, kako se mu lahko priključijo še drugi. Trenutno je v katalog projektov vpisanih 54 aktivnih projektov (slika 4).
Različni projekti zahtevajo različno velik angažma občanskih raziskovalcev. Sodelovanje pri nekaterih projektih ne vzame veliko časa, saj nam je zaradi mobilnih naprav in za ta namen pripravljenih spletnih aplikacij enostavno prispevati informacije, ki jih nosilci projektov iščejo.
Recimo: Od takrat, ko smo se prvič pridružili akciji Očistimo Slovenijo, je minilo že več kot desetletje, divja odlagališča pa še zmeraj nastajajo in kot občanski raziskovalci lahko prek spletne aplikacije sporočimo lokacijo smeti, na katere smo naleteli med svojim sprehodom v naravi, in tako dopolnimo register divjih odlagališč. Lahko pa tudi štejemo metulje, ptice okoli nas ali prostoživeče živali, dokumentiramo biodiverziteto nekega področja, iščemo nestrupenega progastega goža ali zdravilno strašnico.
Nekateri drugi projekti pa terjajo nekaj več časa, ko s prepisom slovenskih klasikov dopolnjujemo Wikivir, sodelujemo v laični podpori bolnikom s sladkorno boleznijo, izmenjujemo izkušnje, kako obvladati invazivne tujerodne rastline, prispevamo v digitalni slovar sopomenk sodobne slovenščine, k protiradonski sanaciji stavb v Beli krajini (projekt RadoNorm-SLO) ali v elektronsko zbirko pisem ali gojimo stročnice.
Povezovanje med generacijami in med državami
Dodana vrednost projektov občanske znanosti je tudi medgeneracijsko povezovanje, saj lahko pri pridobivanju zaželenih podatkov sodelujejo skupaj odrasli in otroci, šolarji in upokojenci (npr. Ptice okoli nas) (slika 5).
Nekateri projekti pa imajo še širši, mednarodni okvir, tako da se raziskovalni rezultati izmenjujejo na ravni EU in tudi sveta. Npr. ljubitelji fižola in drugih stročnic, kot je čičerika, leča in volčji bob, se vključijo v projekt INCREASE z zavezo, da bodo za rastline skrbeli od semena do ploda (najsibo na njivi, vrtu, balkonu ali terasi), da bodo redno (foto)dokumentirali rast in razvoj rastlin ter neko količino pridelka izmenjali za seme z drugimi občanskimi raziskovalci znotraj EU (slika 6).
Spremljamo lahko migracije metuljev ali pa se vsak teden prek Zooma pridružimo dogodku Naučite se, zakaj bi morali prijaviti veverice, ki jih opazite – za znanost! (SciStarter LIVE: Learn Why You Should Report Squirrels You Spot — for Science! – SciStarter)
Raziskovalni rezultati, uporabni za življenje
Občanski raziskovalci so še posebej motivirani za sodelovanje pri raziskavah, usmerjenih v reševanje družbenih problemov, ki se jih neposredno tičejo. Na Institutu Jožef Stefan imajo Center za participativno raziskovanje, kjer vodijo projekte (npr. Urbanome, projekt 2021–2025), pri katerih merijo kvaliteto zraka v urbanem okolju, hrup, bivalne parametre pri izbranih družinah nekega mesta, urbane stresorje, ki vplivajo na fizično in mentalno zdravje ljudi, itd.
Različni deležniki iščejo, najdejo in na koncu projekta implementirajo določene rešitve za obravnavani problem, raziskovalno delo pa je za organizacije civilne družbe, nevladne organizacije ali posameznike opravljeno pro bono.
Vloga IZUM-a in zamah metuljevih kril
IZUM se je priključil Mreži občanske znanosti, ker tudi tako lahko podpremo koncept, ki poudarja skupnostni pristop. Tudi sistem COBISS se je razvil iz koncepta vzajemnosti – z vzajemno katalogizacijo ustvarjamo skupni katalog COBIB. IZUM s svojo programsko opremo in uporabnimi aplikacijami že zdaj povezuje tako različne uporabnike, kot jih mora znati povezati tudi dober moderator pri projektih občanske znanosti: ljudi različnih generacij, različnih izobrazbenih stopenj in različnih poklicev.
Verjamemo v dolgoročni učinek sodelovanja v Mreži občanske znanosti, čeprav se morda komu zdi, da gre zgolj za zamah metuljevih kril. Podprli bomo občanske raziskovalce pri njihovih projektih in s svojim prispevkom pomagali uresničevati misel dr. Zdravka Mlinarja, zapisan na koncu zbornika majske konference v Mestni knjižnici Ljubljana: »Vsak ve nekaj, vsi vemo vse.« (Knjižnica, srce mesta, 2023).
Prispevek pripravila: dr. Renata Zadravec Pešec