Slovensko društvo INFORMATIKA je združenje strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih informatike in informacijske tehnologije v podjetjih, na univerzah in v javni upravi. Ustanovljeno je bilo kot subjekt zasebnega prava leta 1976 in deluje neprekinjeno vse od ustanovitve, je registrirano in vpisano v Poslovni register Slovenije. Statut je sprejelo ob ustanovitvi in ga posodabljalo skladno s spremembami zakonodaje o društvih in druge zakonodaje, ki ureja posamezna področja dejavnosti društva. Kakor določa statut društva, je najvišji organ upravljanja društva občni zbor. V času med občnima zboroma vodi društvo izvršni odbor, ki šteje enajst članov, od teh predsednika, dva podpredsednika in častnega predsednika. Delovanje društva je določeno s statutom, ki ga kot najvišji organ društva sprejme občni zbor, in s pravilniki, ki jih sprejema izvršni odbor. Pravilniki, ki urejajo posebna področja delovanja, so: Pravilnik o finančnem poslovanju, Pravilnik o priznanjih, Pravilnik o priznanju za dosežek na področju računalništva in informatike eNagrada ter Pravilnik o izvajanju programov ECDL. Delo izvršnega odbora spremlja in nadzoruje tričlanski nadzorni odbor. Društvo deluje v petih sekcijah, ki jih vodijo predsedniki, imenuje pa jih izvršni odbor:
-
- sekcija za operacijske raziskave,
- sekcija za jezik,
- sekcija za zgodovino,
- sekcija seniorjev in
- sekcija za raziskovanje informacijskih sistemov.
Delovanje sekcij
Sekcije prirejajo samostojne dogodke in izdajajo publikacije. Sekcija za operacijske raziskave prireja bienalni mednarodni znanstveni simpozij iz operacijskih raziskav, sekcija za jezik ureja internetni terminološki slovar informatike Islovar, ki je javno dostopen na naslovu www.islovar.org, sekcija za zgodovino pa je organizirala etične forume. Poleg teh dejavnosti, ki so usmerjene v področje informatike, je društvo aktivno tudi na področju sodelovanja z drugimi subjekti javnega in zasebnega prava v državi, s sorodnimi organizacijami v tujini in s sorodnimi mednarodnimi organizacijami; v nekatere od njih je tudi včlanjena. Društvo je član naslednjih mednarodnih organizacij:
-
- 1998 – International Federation for Information Processing (IFIP)
- 1998 – Council of European Professional Informatics Societies (CEPIS)
- 2000 – ECDL Foundation
- 2001 – Information Technology Standing Regional Committee (IT STAR)
- 2008 – International Federation of Operations Research Societies (IFORS)
- 2008 – Association of European Operation Research Societies (EURO)
Ustanovitelji IT STAR pod pokroviteljstvom IFIP so bila društva informatikov Italije, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Člani društva so aktivni pri delovanju delovnih teles mednarodnih združenj, v katera je društvo včlanjeno, predsednik društva pa je bil izvoljen za predsednika (CEPIS), podpredsednika (IFIP, dva mandata) in koordinatorja IT STAR (dva mandata).
Decembra leta 2005 je bil društvu priznan status društva, ki deluje v javnem interesu. Po zakonu je moralo društvo vlogo za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, obnoviti. Društvo je postopek pravočasno začelo in izpolnilo potrebne pogoje in ima od leta 2009 status društva, ki deluje v javnem interesu, priznan trajno. Po sprejetju Zakona o nevladnih organizacijah je moralo društvo takratnemu Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predložiti vlogo za priznanje statusa društva v javnem interesu. To je v predpisanem roku tudi storilo, status društva v javnem interesu pa mu je bil ponovno priznan oktobra 2019.
Dejavnost društva se je doslej razširila na razna področja: izdajanje revij, zbornikov in monografij ter strokovno delo v sekcijah. Danes ima društvo okoli 300 članov in poleg drugega izdaja strokovno revijo Uporabna informatika in znanstveno revijo Informatica. Uporabna informatika, ki je tudi glasilo društva, izhaja štirikrat letno, ureja jo devetnajstčlanski uredniški odbor z mednarodno zasedbo. Tudi Informatica izhaja štirikrat letno v angleškem jeziku kot mednarodna revija računalništva in informatike. Ima urednike iz 50 držav po vsem svetu. Obe reviji sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Kot referenčna publikacija se Informatica pojavlja v mednarodnih podatkovnih bazah SCI, SSCI in TC. Posebna publikacija društva so javno dostopne domače strani društva (https://www.drustvo-informatika.si/), kjer so objavljene aktualne informacije o delu društva, na podstrani, ki je dostopna članom društva, pa so objavljene informacije internega značaja.
Leta 2000 je društvo izdalo posebno številko revije Uporabna informatika z naslovom Modra knjiga – Slovenija kot informacijska družba. Dokument podaja vizijo prehoda Slovenije v informacijsko družbo in predstavi cilje, ki so potrebni za ta prehod. Modra knjiga je bil edini tovrstni dokument v tistem času v Sloveniji. Istega leta je društvo pridobilo licenco za področje Republike Slovenije za evropsko računalniško spričevalo ECDL (European Computer Driving Licence) in naslednje leto začelo akreditirati izpitne centre. V Sloveniji je bilo doslej izdanih več kot 20.000 certifikatov in opravljenih preko 90.000 izpitov, kar je viden prispevek društva k dvigu digitalnih kompetenc slovenskega prebivalstva.
Popularizacija informatike in računalništva
Za popularizacijo informatike in računalništva si društvo prizadeva na različne načine. Do aktualnih vprašanj zavzema stališča in jih posreduje političnim strankam in vladi; organizira posvete o določenih aktualnih vprašanjih informatike ter samostojno ali v sodelovanju z zainteresiranimi subjekti organizira konference. Najvidnejša konferenca so Dnevi slovenske informatike, ki je doživela že 30 ponovitev. V sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo je organiziralo konference Informatika v javni upravi (IJU). Vidnejše konference so še mednarodni znanstveni simpozij za operacijske raziskave (SOR), Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi (VIVID) ter multikonferenca Information Society (IS), pri katerih društvo nastopa v vlogi soorganizatorja. Od mednarodnih konferenc naj navedemo konferenco tehničnega odbora IFIP/TC9 Človekova izbira in računalniki (Human Choice and Computers), ki je je obravnavala temo “Družbena informatika: Je informacijska družba res namenjena vsem?”. Sklepna ugotovitev konference je bila, da je dozorel čas za priznanje družbene informatike kot (pod)discipline in za njeno uvedbo v študij informatike. Zbornik konference HCC7 (500 strani) je izdala ameriška založba Springer. Med 130 udeleženci iz tridesetih držav z vseh kontinentov so bili najvidnejši poznavalci naslovne tematike. Konferenco je odprl prof. dr. Heinz Zemanek, ki je bil leta 1971, ko je IFIP organiziral Svetovni računalniški kongres v Ljubljani, predsednik IFIP.
Strokovna odličnost
Posebej naj poudarimo prizadevanje društva za dvig strokovne odličnosti. V ta namen podeljuje priznanja za dosežke na področju informatike in sodelovanje z društvom ter priznanje eNagrada za najboljšo informacijsko-tehnološko rešitev preteklega leta. Razpisa za obe priznanji sta javna. Priznanja društva in eNagrada pa se javno podeljujejo na slovesnem začetku vsakoletne konference Dnevi slovenske informatike.
Prispevek pripravil: Pavel Tepina, Slovensko društvo INFORMATIKA