Deseterica umetnikov v razstavišču IZUM

Palača na Prešernovi 17 je bila ena prvih v mestu Maribor z razsežnimi steklenimi površinami in bila je to sploh prva razkošnejša zgradba, ki si jo je mesto privoščilo po vojni, ko so bile ruševine vojnega bombardiranja pretežno že pospravljene. Ljudska domiselnost jo je zaradi prozornosti hitro poimenovala »akvarij«, pri tem pa so namigovali na »velike ribe«, ki so bivale v njem – šlo je za Dom političnih organizacij, kjer se je delala takratna politika. Ko se je Slovenija 1991 osamosvojila, je le malo manjkalo, da bi se v hišo vselila mariborska univerza, a se je zanjo našla boljša rešitev na Slomškovem trgu, na Prešernovo 17 pa se je preselil IZUM. Hiša se je začela polniti z najsodobnejšo komunikacijsko in informacijsko opremo, z najnovejšim superračunalnikom pa je sploh simbol prihajajočih časov. Vendar je tukaj še nekaj več, kar se lepo dopolnjuje s sodobno tehnologijo, in to razkrivamo v nadaljevanju.

Preberi več “Deseterica umetnikov v razstavišču IZUM”

O nastanku zgradbe današnjega IZUM-a in nekaj malega o njeni vsebini

Preden so se v začetku šestdesetih let 20. stoletja lotili gradnje Doma političnih organizacij[1] – pod tem imenom je bila namreč vodena dokumentacija za novogradnjo v vogalu Prešernove in Maistrove ulice – je približno na mestu načrtovane stavbe, a še bolj umaknjena od ulice, stala stara enonadstropnica trgovca Govediča. Pod njegovim imenom je bila Mariborčanom znana, ko so jo porušili, in na njenem mestu začeli graditi štirinadstropno zgradbo, kjer danes deluje IZUM.

Preberi več “O nastanku zgradbe današnjega IZUM-a in nekaj malega o njeni vsebini”

Stevan Dedijer – boter informacijske znanosti

Obveščenost je prvi pogoj uspešne človekove dejavnosti. V novem času je informacij v izobilju in osnovno vprašanje je, kako jih presejati, da bi prišli do najpomembnejših, ki jih res potrebujemo. Vsi imamo to težavo, a šele nedavno se je nekdo domislil, da jo lahko rešimo z novo znanostjo in s posebnim univerzitetnim študijskim programom. Ta »nekdo« je bil Stevan Dedijer, ki je bil v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja profesor na Univerzi Lund. Hitro je postalo jasno, da gre dejansko za informacijsko znanost, v katero se stekajo spoznanja in izkušnje mnogih strok, med njimi tudi knjižničarstva. Zato smo ga na IZUM-u prepoznali za svojega, ga leta 1997 povabili za glavnega predavatelja na konferenci COBISS in mu ob smrti sedem let kasneje posvetili številko Organizacije znanja. Letos mineva 110 let od njegovega rojstva.

Preberi več “Stevan Dedijer – boter informacijske znanosti”