Pred sto leti je Srečko Kosovel v svojem dnevniku napisal brezčasno misel, ki bi jo bolj kot kdaj prej morali živeti in udejanjati v 21. stoletju: “Človek je poslanec celote. Kar čuti, da mora napraviti, mora napraviti za celoto.” Občanska znanost bi to misel lahko vzela za slogan, ljudje pa za svoj življenjski moto.

Projekt občanske znanosti

Leto 2026 je Vlada RS – na pobudo sežanske občine – razglasila za leto, posvečeno kraškemu pesniku Srečku Kosovelu ob 100. obletnici njegove smrti. V NUK-u so zato zasnovali projekt Od rokopisa do besede – Skupaj odkrivamo in razkrivamo Kosovela z željo, da ga v enem letu uspešno zaključijo in rezultate pokažejo ob začetku Kosovelovega leta.

V rokopisni zbirki NUK-a zapuščina Srečka Kosovela obsega več kot tri tekoče metre gradiva, kar je izredno veliko za mladeniča, ki je zaradi meningitisa umrl že pri svojih 22 letih (18. 3. 1904–27. 5. 1926). Digitalizacija tega gradiva poteka že nekaj časa, skeni so objavljeni v dLibu, vendar so zaradi Kosovelove velikokrat nečitljive »doktorske« pisave uporabnikom s posebnimi potrebami nedostopni. Cilj projekta je bil, da bodo rokopisna besedila dostopna vsem uporabnikom ne glede na oviranost, da bodo na voljo tudi v strojno berljivi obliki, da bodo datoteke prosto dostopne v dLibu in da bodo tako pripravljena besedila primerna za še bolj poglobljeno, študijsko raziskovanje.

Kako postaneš prostovoljec?

Na spletni strani NUK-a so na začetku poletja 2025 objavili besedilo, s katerim so se obrnili na javnost, ljudi različnih starosti in poklicev, da bi pomagali pri urejanju Kosovelovih rokopisov. Vse je bilo utemeljeno ravno s pravo mero in čutila sem se nagovorjeno, da po svojih močeh prispevam k uresničitvi višjega cilja, ki ga umetna inteligenca brez pomoči človeka še ne more doseči.

»V nekaj dneh po objavi smo prostovoljcem razposlali vse skenirane rokopise. Sodelovalo je več kot sto prostovoljcev. To kaže na izjemno spoštovanje, zanimanje in navdušenje nad Kosovelovo zapuščino,« je povedala Ajda Zavrtanik Drglin, poleg Marjana Ruperta sovodja projekta.

Kosovelova pisava

V ohranjeni osnovnošolski redovalnici iz Deške šole Tomaj, ki jo hranijo v fondu Pokrajinskega arhiva Koper pod št. SI_PAK/0153, vidimo Kosovelove ocene pri vseh šolskih predmetih. Med enicami, ki so v tistem času predstavljale odlično oceno, je slabšo oceno dobil za pisanje. Če je bila to ocena za obliko, potem lahko iz lastnih izkušenj samo še potrdimo, da z leti ne gre na bolje, ampak se pisava samo še »grša«.

V NUK-u so za prepis rokopisa izbrali orodje umetne inteligence Transkribus in model poskušali naučiti, kako naj razbere črke Kosovelove pisave. Za trening so pripravili 115 strani z 9400 besedami in izkazalo se je, da je bila v približno 23 odstotkih transkripcija napačna. Transkribus je imel težave še posebej v primerih, ko je Kosovel pisal s svinčnikom ali na hitro ali pa je skozi slab papir prosevalo črnilo s hrbtne strani. Zgodba o slabem papirju je povezana z očetom, ki je bil nadučitelj v slovenski šoli. Ko so ga italijanski fašisti odpustili, se je za preživetje moral zaposliti kot uradnik na sežanski zavarovalnici. Od tam je nosil domov zavržene formularje, na katere je potem Kosovel pisal s svinčnikom ali s peresnikom, agresivno črnilo tistega časa pa bi po 100 letih razkrajalo tudi boljši papir.

Umetna inteligenca je toliko bolj uspešna pri razbiranju rokopisa, kolikor lepši, izdelan, čitljiv je rokopis (test je pokazal, da je pri branju Cankarja naredila dosti manj napak kot pri branju Kosovela). Ker transkripcija Kosovelovih pesmi ni bila dobra, je NUK v drugi polovici leta 2025 poprosil za pomoč javnost. Projektu smo se priključili prostovoljci, ki smo v prvi fazi (od junija do septembra) prejeli po e-pošti paket 10 skeniranih rokopisov pesmi, v drugi fazi (od oktobra do decembra) pa so se za drugo branje ti paketi med prostovoljci zamenjali.

Kaj smo prispevali ljudje

Pri prepisovanju izbranih rokopisov smo upoštevali navodila in dogovor, kako naj označimo, kaj je v rokopisu podčrtano, kaj v pesmi prečrtano, česa se ne da prebrati, kje smo v dvomih ali kje nam je kaj popolnoma nejasno.

V nekaterih primerih je bilo prepisovanje enostavno:

V drugih primerih pa dosti težje:

Kljub življenjskim izkušnjam ter razumevanju literature in poezije pa tudi ljudje nismo znali razrešiti vseh črk in vseh besed.

Novinarska konferenca in sprejem prostovoljcev

Z novinarsko konferenco v NUK (29. januarja 2026) se je Kosovelovo leto simbolično začelo. Projekt Od rokopisa do besede – Skupaj odkrivamo in razkrivamo Kosovela so predstavili ravnateljica NUK-a dr. Jana Kolar, vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva mag. Marijan Rupert, vodja projekta Ajda Zavrtanik Drglin, prostovoljka upokojena knjižničarka Ivanka Učakar in dijakinja Gimnazije Želimlje Manca Boh.

Večernega sprejema se nismo udeležili vsi prostovoljci, ki smo pri tem projektu sodelovali, tisti, ki smo bili tam, pa smo bili res počaščeni, saj so ravnateljica NUK-a in oba vodja projekta pokazali toliko navdušenja zaradi uspešno zaključenega projekta in toliko hvaležnosti za naš prispevek, da je bilo še nam toplo pri srcu, ker smo pri tem smeli sodelovati. To je skrivnost mozaične umetnosti, ko koščki vsak zase niso nič posebnega, skupaj pa nepogrešljivo pomembni. V zahvalo smo prejeli plaketo za sodelovanje, v trajen spomin pa enega od faksimilov Kosovelovega rokopisa:

Še eno vabilo v Kosovelovem letu

Leto 2026 je še dolgo in priložnosti za raziskovanje Krasa veliko. S svojim obiskom lahko počastimo slovenskega pesnika in za pohod izberemo Kosovelovo pot od Sežane do Tomaja. Začnemo jo na Trgu osvoboditve pred cerkvijo, kjer so 18. junija 2025 odkrili bronasti kip Srečka Kosovela v naravni velikosti. V TIC Sežana je tudi vstopna točka KONS, izhodiščna točka za raziskovanje Kosovelove dediščine (vir: Srečko je prispel v svoj rojstni kraj! | Kosovelova soba).

In za konec prisluhnite Mački, ki je skočila prav na ta klavir. Transkripcijo rokopisa, ki je nastala v projektu občanske znanosti, je dostopna na dLib-u: https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-737WSNO9.

Nova priložnost za občanske znanstvenike

V letu 2026 mineva tudi 100 let od smrti Zofke Kvedrove in v NUK-u se pripravljajo, da tudi njene rokopise (v slovenskem jeziku) dajo v transkripcijo Transkribusu. Zdaj že lahko ocenijo, da bo v 80 odstotkih točna, da pa bodo za zadnjih 20 odstotkov spet potrebovali sodelovanje javnosti. Bodite pripravljeni, vznemirljiva priložnost za občanske znanstvenike je na obzorju.

Prispevek pripravila: dr. Renata Zadravec Pešec