Letošnja konferenca ALA 2026 Annual Conference & Exhibition je obeležila 150. obletnico delovanja Ameriškega knjižničarskega združenja (ALA – American Library Association). Potekala je med 25. in 29. junijem 2026 v Čikagu (Chicago) – v mestu, ki predstavlja simbolično vračanje v eno pomembnih zgodovinskih središč razvoja ameriškega knjižničarstva. To je bila priložnost za refleksijo o bogati zgodovini in za razmislek o prihodnosti knjižnic kot temeljnih institucij dostopa do informacij.
ALA je bila ustanovljena 6. oktobra 1876 na pobudo130 knjižničarjev. Želeli so profesionalno organizacijo, ki bi prispevala k učinkovitejšemu delovanju knjižnic in razvoju bibliotekarstva. V naslednjih desetletjih se je ALA razvila v največje knjižničarsko združenje na svetu, ki deluje kot ključni zagovornik dostopa do informacij, razvoja knjižnic in strokovnih standardov. V začetku je združenje sedež prilagajalo lokaciji predsednika združenja, leta 1909 pa je svoj stalni sedež preneslo v Čikago, kjer mu je bila zagotovljena institucionalna podpora, med drugim prostori znotraj javne knjižnice. Na odločitev so vplivali tudi širši strokovni in organizacijski interesi, ki so zagovarjali bolj vključujoč razvoj združenja[1].
Čikago je imel dolgo časa le zasebne knjižnice. Šele po velikem požaru leta 1871 so mednarodne donacije knjig, zlasti iz Velike Britanije, spodbudile ustanovitev prve prosto dostopne javne knjižnice. Danes ima mesto sodobno knjižnično infrastrukturo, izstopa nova podružnica splošne knjižnice, ustanovljena ob pomoči Baracka in Michelle Obama. Posebej ponosni so tudi na ukinitev prepovedi knjig (ang. ban book bans). Zvezna država Illinois je namreč leta 2023 kot prva v ZDA sprejela zakon proti prepovedi knjig.
Za kongrese ALA so značilni hladni, klimatizirani prostori. V nasprotju s prostori so debate, ki potekajo na teh kongresih, zelo živahne. Letos so bile teme zelo raznolike, povezane so bile zlasti z bralno kulturo in družbenim pomenom knjižnic. Slišati je bilo veliko dilem glede umetne inteligence, veliko je bilo govora tudi o pristopih h knjižničnim metapodatkom. Predstavljeni so bili projekti, povezani z masovno migracijo, retrospektivnimi transformacijami podatkov in agregacijo metapodatkov/zapisov za boljše sodelovanje med knjižnicami.
S področja katalogizacije velja omeniti celodnevno delavnico Practice Cataloging Using Official RDA, ki jo je organizirala ameriška sekcija NARDAC pri RDA (Resource Description and Access). V predstavitvi RDA and AI (A. Cohen) pa so bila podana tri ključna izhodišča: 1) umetna inteligenca še ne more nadomestiti katalogizatorjev, 2) glede na količino gradiva je katalogizatorjev premalo in 3) vodstva knjižnic pričakujejo postopno uvajanje umetne inteligence v procese katalogizacije. Skupina Joint RDA Board and RSCWG on Artificial Intelligence je ugotovila, da številne trenutne rešitve temeljijo predvsem na obstoječih zapisih MARC, kar samo po sebi ne zagotavlja kakovostnih zapisov, skladnih z načeli RDA. Zato je bila ustanovljena stalna skupina, ki se ukvarja z uporabo umetne inteligence v okviru standarda RDA in pripravlja usmeritve za njen nadaljnji razvoj. Med prvimi nalogami skupine sta priprava priporočil za uporabo umetne inteligence pri katalogizaciji in opredelitev minimalnega nabora elementov RDA, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri avtomatizirani tvorbi metapodatkov in oblikovanju ustreznih pozivov za orodja umetne inteligence.
Na razstavišču so se predstavili založniki in njihovi avtorji ter ponudniki programske opreme, aplikacij in knjižničnih sistemov iz Amerike in več kot 50 drugih držav. Med njimi so bili tudi ponudniki integriranih knjižničnih sistemov in sorodnih programskih storitev.
Čeprav gre za ameriško konferenco, so gostitelji izkazali veliko mero gostoljubja za mednarodne udeležence; le-ti so se lahko srečevali in povezovali na različnih dogodkih in na sprejemu, ki ga je organizirala Sekcija Ameriškega knjižničarskega združenja za mednarodne odnose (ALA International Relations Round Table – IRRT).
Prispevek pripravila: mag. Branka Badovinac