Ko grem v knjižnico …

Se, ko zavijete v knjižnico, kdaj vprašate, koliko ljudi jo obiskuje, koliko knjig si ob obisku izposodijo, koliko ljudi uporablja servis Moja knjižnica, katere so najbolj izposojene knjige? No, nekatera vprašanja so zagotovo povezana z dolgoletnim delom v IZUM-u, nekatera pa se človeku zlahka porodijo v glavi, ko morebiti stoji v vrsti ljudi, ki potrpežljivo čakajo pred vrati knjižnice zaradi aktualnih preventivnih ukrepov ob obisku … Hja, to je ena izmed redkih vrst, v kateri mi pravzaprav ni (bilo) težko čakati in me pogled nanjo kar razveseli.

Poglejmo nekaj podatkov za datuma 31. 12. 2019 in 1. 1. 2020. Prvega januarja 2020 je bilo po podatkih SURS v Sloveniji 2.095.861 prebivalcev. Povprečna starost prebivalca je bila 43,5 leta, 64,7 % je bilo starih med 15 in 64 let, največ med njimi jih nosi ime Franc ali Marija in se piše Novak.

Poglejmo, koliko prebivalcev Slovenije je v času korone pomislilo tudi, kdaj bo spet mogoče zaviti v knjižnico, vrniti gradivo, si izposoditi novo? Kako fino bi bilo pobrskati po knjižnih policah? Nemara se je marsikomu nenadoma zazdel obisk knjižnice kot ena izmed nadstandardnih aktivnosti?

Predstavljam nekaj podatkov iz letnih statistik COBISS, ki odražajo stanje na dan 31. 12. 2019. Zanimale so me številke za slovenske splošne knjižnice, katerih storitve po Raziskavi med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic, ki jo je za Združenje splošnih knjižnic opravilo podjetje Ninamedia, uporablja več kot 80 % anketirancev, ki so sodelovali v raziskavi, od tega je bilo članov skoraj 68 %. Ista raziskava kaže tudi, da je prav COBISS najbolj poznana spletna storitev v splošnih knjižnicah.

Člani in aktivnosti

Po naših podatkih so splošne knjižnice v letu 2019 imele 633.923 članov. Najbrž je med njimi tudi nekaj takšnih, ki so včlanjeni v več kot eno knjižnico. Aktivnih članov je bilo 435.307. To pomeni, da je toliko članov vsaj enkrat v letu 2019 v knjižnici izvedlo neko aktivnost.

Slika 1: Število članov v splošnih knjižnicah v letu 2019

Med aktivnostmi je zabeleženo število članov, ki:

Slika 2: Število članov glede na uporabljeno aktivnost v letu 2019

Da lažje spremljajo svojo dejavnost v knjižnici, je veliko članov naročenih tudi na storitve e-obveščanja. Tudi v letu 2019 je bilo pri večini članov koristno obvestilo o skorajšnjem poteku roka izposoje. Čez 300.000 članov se je odločilo za e-poštno prejemanje »opomnika«, da bo vendarle treba (spet) zaviti v knjižnico, podaljšati rok izposoje po e-pošti ipd. (slika 3).

Slika 3: Število članov, naročenih na način dostave sporočil o skorajšnjem poteku izposoje v letu 2019

Izposoja, obiski …

Po podatkih EBLIDA smo bili že pred leti v Sloveniji po številu izposoj na člana knjižnice na samem vrhu v Evropi (slika 4).

Slika 4: Povprečno število obiskov in izposoj na člana knjižnice v izbranih evropskih državah (vir: EBLIDA)

Koliko pa je bilo izposoj, podaljšanj roka izposoje in rezervacij v splošnih knjižnicah v letu 2019? Zanimivo je, da pravzaprav število podaljšanj roka izposoje ni dosti manjše od števila izposoj (slika 5).

Slika 5: Število izvedenih aktivnosti v letu 2019

V splošnih knjižnicah je bilo po podatkih NUK leta 2019 skupaj 9.724.657 obiskov. To pomeni, da vsak dan v letu od ponedeljka do sobote povprečno v knjižnicah zabeležijo več kot 31.000 obiskov, knjižnice so odprte vsaj 313 dni v letu. Mimogrede: povprečno se je v sezoni 2019/2020 nogometne tekme udeležilo 1.403 gledalcev, skupaj v sezoni pa je bilo 185.693 gledalcev (na skupno 180 tekmah) (z dne 24. 8. 2020).

Slika 6: Število gledalcev nogometnih tekem in število obiskov v splošnih knjižnicah

Naš »homo blibliothecus«

Kakšen je torej povprečni član naše splošne knjižnice v letu 2019:

star 43,5 leta, mogoče se imenuje Marija Novak;
letno si izposodi 27 knjig;
kljub običajnemu hitenju od opravka do opravka si gradivo rezervira na daljavo prek storitev COBISS+ ali mCOBISS, morebiti pa pokliče v knjižnico in nato knjigo le prevzame na izposojevalnem pultu, vendar samo za 4 knjige, preostale pa poišče na klasični način, s sprehodom med knjižnimi policami, po posvetu s knjižničarjem, po prebiranju ali poslušanju novic o knjigah;
ker knjig ni utegnil prebrati do roka vrnitve ali jih enostavno zaradi kakršnega koli razloga ne bo mogel vrniti v knjižnico pravočasno, je 105-krat podaljšal rok izposoje, pogosto za isto knjigo večkrat, ker pač ni šlo drugače;
v rezervacijsko vrsto se v letu povprečno postavi za 3,75 naslova knjig;
knjižnico obišče 22-krat v letu.

Zelo verjetno je, da si je izposodil tudi eno izmed štirih najpogosteje izposojenih knjig v splošnih knjižnicah v letu 2019.

Slika 7: Najbolj brane knjige v letu 2019 (splošne knjižnice, romani)

Ko pogledam zgodovino svojih izposoj v letu 2019 v servisu Moja knjižnica, ugotovim, da sem nekje v zlati sredini obiskovalcev splošnih knjižnic. Le število rezerviranih knjig je zelo blizu številu izposojenih knjig, saj mi spletni katalog COBISS+ s priporočili knjižnice in knjižničarjev (kot je portal Dobreknjige.si) nadomesti klasično brskanje po knjižnih policah. Skoraj dve leti sem potrpežljivo čakala na knjigo Moja zgodba (Becoming) Michelle Obama. Pri tem je zanimivo, da je ta knjiga pravzaprav že dalj časa bila dosegljiva v nekaterih drugih enotah »moje«, t. j. Mariborske knjižnice, vendar ne v »moji« in tudi ne v »moji št. 2«. Najbrž tudi to pove kaj o tem, koliko smo kot obiskovalci pripravljeni obiskovati več enot knjižnice, ko knjiga ni potrebna zaradi študija, domačega branja ali službe in ni vezana na rok, do katerega jo bo treba prebrati.

Pri prebiranju knjig se mi dogaja, kar v citatu opisuje Francis Bacon: “Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti.« Zagotovo drži tudi izjava Lorda Chesterfielda, da je knjiga najboljša družba. V kakršni koli obliki in kjer koli – ob deževnih dnevih, pred spanjem, na vlaku, na počitnicah, v času korone …

Poznate pesem skupine Društvo mrtvih pesnikov z naslovom Komu zvoni? Koliko naslovov knjig skriva? Katere izmed njih so se že znašle v vaši »zgodovini« prebranega gradiva?

Prispevek pripravila: mag. Zdenka Kamenšek

Reference in viri fotografij: