IZUM v vlogi Unescovega regionalnega centra

logo_unesco_izum

Novembra 2011 so bile oči sveta uprte na 36. generalno skupščino organizacije Unesco, saj je bilo najavljeno, da bo Palestina postala nova redna članica te velike družine Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. IZUM je takrat gostil svojo tradicionalno mednarodno konferenco COBISS in tudi mi smo s prav posebno nestrpnostjo iz Pariza pričakovali sklepe zasedanja. In res, takratni minister za znanost dr. Igor Lukšič nam je na konferenco COBISS prinesel še toplo novico, da je Unesco sprejel odločitev, da se IZUM-u podeli status regionalnega centra II. kategorije pod okriljem UNESCA. Formalni Sporazum med Republiko Slovenijo in Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je bil podpisan leto dni kasneje v Parizu. Njegova veljavnost se je iztekla septembra 2018 in v skladu z njegovimi določili se je po preteklem obdobju šestih let podaljšala, saj nobena od podpisnic ni predlagala razveze.

Preberi več “IZUM v vlogi Unescovega regionalnega centra”

Tudi v novem letu skupaj po #COBISS poteh do znanja!

Pred skoraj štirimi leti se je COBISS pojavil na družbenih medijih (FacebookTwitterYouTube in LinkedIn) in takrat smo prvič uporabili slogan “Poti do znanja”. COBISSBlogCloud_1024x768
Sledili smo ideji, da ne predstavljamo le sistema COBISS ter njegovih storitev in servisov, temveč ustvarjamo kanal za iskanje novih idej, znanja in poti do uporabnikov, kar predstavlja vodilo pri oblikovanju podobe bloga COBISS.

Preberi več “Tudi v novem letu skupaj po #COBISS poteh do znanja!”

Altmetrični podatki slovenskih raziskovalcev

 

altmetrikaRezultati znanstvenih raziskav so številni in raznoliki, danes pa še ne obstajajo standardni mehanizmi merjenja kakovosti in vpliva rezultatov raziskovalnega dela, ki bi omogočili popolnoma transparentno in pravično ocenjevanje tega dela. Ker postaja vedno bolj pomembno spremljati in ocenjevati, kako se rezultati raziskav dejansko uporabljajo, ne le znotraj raziskovalnega sistema, temveč tudi na drugih družbenih področjih, raziskovalne institucije in financerji iščejo alternativne kazalnike za oceno tega širšega vpliva raziskav. V zadnjih letih se je pojavilo kar nekaj pobud, deklaracij in priporočil za izboljšanje načina ocenjevanja kakovosti rezultatov raziskav in za uporabo teh alternativnih metrik (altmetrik). Tudi v okviru evropske komisije za raziskave in inovacije je bil izveden projekt Horizon 2020 Open Science: Altmetrics and Rewards (https://rio.jrc.ec.europa.eu/en/policy-support-facility/mle-open-science-altmetrics-and-rewards) s ciljem ugotoviti pomen in uporabnost altmetrik v okviru odprte znanosti in evalvacije raziskovalnega dela. Kot del projekta je bila narejena analiza altmetričnih podatkov slovenskih raziskovalcev z namenom ugotoviti pokritost slovenskih znanstvenih publikacij v različnih agregatorjih in opredeliti različne tipe dogodkov, ki se zanje beležijo, ter njihovo distribucijo po znanstvenih vedah.  Preberi več “Altmetrični podatki slovenskih raziskovalcev”

Konferenca COBISS 2018 bo gostila dr. Tatjano Aparac-Jelušić

 

Dr. Tatjana Aparac-Jelušić je otroštvo preživljala ob Dravi v Osijeku in morda je to razlog, da rada pride v Maribor. IZUM ji dolguje veliko za svojo prepoznavnost v svetu knjižnične informatike. Nedavno je na 80. konferenci ASIS&T govorila o tem, ali je izobraževanje knjižničarjev res dovolj odprto v svet ali pa se raje drži domačega plota? Ne poznam bolj mednarodno usmerjene znanstvenice, kot je ona, ampak glede tega samo ponavljam mnenje dveh največjih knjižničarjev današnje dobe Christine Borgman in Roberta Hayesa, ki sta leta 2016 napisala prispevek “Tatjana Aparac-Jelušić, Croatia, and the World of Libraries” v spominskem zborniku, posvečenem ravno njej.  Preberi več “Konferenca COBISS 2018 bo gostila dr. Tatjano Aparac-Jelušić”

Tisočletje likovne umetnosti skozi oči fizike

Dvajseto stoletje se pogosto opisuje kot stoletje fizike. Dejansko bi bila brez fundamentalnih raziskovalnih prebojev v fizikalnih laboratorijih širom po svetu človeška družba danes zagotovo precej drugačna, kot je [1, 2]. Kar je preteklih sto let pomenilo za fiziko, je preteklo tisočletje pomenilo za likovno umetnost. V tem času so se zvrstila nekatera umetniško najbolj produktivna obdobja našega obstoja, od bizantinske umetnosti, renesanse in realizma do popa.

Različni umetniški stili v prostoru kompleksnosti (C) in entropije (H). Barvni krogci predstavljajo povprečne vrednosti H in C za vseh 41 stilov, ki obsegajo več kot 500 del v naši podatkovni bazi.
Različni umetniški stili v prostoru kompleksnosti (C) in entropije (H). Barvni krogci predstavljajo povprečne vrednosti H in C za vseh 41 stilov, ki obsegajo več kot 500 del v naši podatkovni bazi.

Preberi več “Tisočletje likovne umetnosti skozi oči fizike”