Kljub vsemu je na osnovi prejetih odgovorov mogoče zaključiti, da večina slovenskih knjižnic, ki svoje uporabnike nagovarjajo preko družbenih medijev, za te namene uporablja Facebook. Če je slednje pričakovano, pa po drugi strani preseneča, da je uporaba drugih znanih družbenih medijev bistveno manjša.
Večina slovenskih splošnih in univerzitetnih knjižnic ima vzpostavljene strani ali profile v družbenem omrežju Facebook, nekaj jih tudi “čivka” na Twitterju. Knjižnice in knjižničarje je mogoče najti tudi med uporabniki Instagrama in družbenega omrežja Pinterest.
Discovery orodja so v zadnjih letih v akademsko-raziskovalnih krogih postala splošno sprejeta in so danes osnovna ponudba knjižnic v podporo študentom, profesorjem, raziskovalcem in drugim pri iskanju oz. odkrivanju informacij in literature.
Institut informacijskih znanosti (IZUM) je že vrsto let nosilec konzorcijskega dogovora za dostop do informacijskega vira ProQuest Dissertations and Theses – A&I.
V drugem delu si bomo ogledali še nekaj uporabnih novosti. Prva med njimi je gotovo uporaba razredov in dedovanja, ki jih do zdaj v JavaScriptu ni bilo. Za vse, ki smo se pred razvojem z JavaScriptom ukvarjali z objektno orientiranimi jeziki, je ta novica izredno spodbudna.
Razvijate spletne aplikacije v JavaScriptu? Če še vedno uporabljate ES5 ali starejše različice, potem vam tokrat predstavljamo nekaj prednosti, ki jih prinaša ES6.
