Ali knjižničarji potrebujejo družbene medije?

Ali je to vprašanje sploh na mestu? Večina slovenskih splošnih in univerzitetnih knjižnic ima vzpostavljene strani ali profile v družbenem omrežju Facebook, nekaj jih tudi “čivka” na Twitterju. Knjižnice in knjižničarje je mogoče najti tudi med uporabniki Instagrama in družbenega omrežja Pinterest. Nobenega dvoma ni, da se v knjižnicah zavedajo pomena in možnosti uporabe družbenih medijev, pa vendar bežen pregled nastopov knjižnic v družbenih omrežjih daje občutek, da pri vsem skupaj manjka nekaj načrtovanja, ciljne usmerjenosti, ali, če želite, manjka strategija. Zanimivo bi bilo vedeti, kako se v knjižnicah lotevajo nastopa na družbenih omrežjih. Gre za pobudo posameznih zaposlenih ali gre za usmeritev vodstva knjižnice? Ali vodstvo knjižnice pri tem tudi aktivno sodeluje ali samo načelno podpira pobudo zaposlenih posameznikov?

Preberi več “Ali knjižničarji potrebujejo družbene medije?”

Discovery servisi – orodja za odkrivanje informacij

Discovery orodja so v zadnjih letih  v akademsko-raziskovalnih krogih postala splošno sprejeta in so danes osnovna ponudba knjižnic v podporo študentom, profesorjem, raziskovalcem in drugim pri iskanju oz. odkrivanju informacij in literature. Nadomeščajo klasične knjižnične kataloge in so osnovni raziskovalni instrument v akademskih in specialnih knjižnicah po svetu in tudi pri nas. Osnovni namen tovrstnih orodij je enostavno, hitro, prijazno in sodobno “Google-like” iskanje virov, ki jih knjižnica ponuja svojim uporabnikom. Vključuje vse tipe gradiva, tiskano, elektronsko in digitalno vsebino in uporabniku omogoča skupno točko iskanja, ne glede na bazo podatkov oz. lokacijo dostopa do članka, knjige ali katerega koli drugega relevantnega vira. Digitalno okolje, v katerem danes živimo, zahteva centralno iskanje, kot ga poznamo pri Googlu, od koder koli in na kateri koli napravi. Preberi več “Discovery servisi – orodja za odkrivanje informacij”

Baza podatkov ProQuest Dissertations and Theses Global

pqlogoInstitut informacijskih znanosti (IZUM) je že vrsto let nosilec konzorcijskega dogovora za dostop do informacijskega vira ProQuest Dissertations and Theses – A&I. Letos smo se s ponudnikom ProQuest dogovorili za razširitev servisa v ProQuest Dissertations and Theses Global, ki vključuje 2 milijona celotnih besedil disertacij in diplomskih nalog ter 4 milione bibliografskih zapisov s povzetki.

Baza podatkov je dostopna vsem članom konzorcija ProQuest na spletnem naslovu http://search.proquest.com. Več informacij o konzorciju je na voljo na spletnem naslovu http://home.izum.si/izum/ft_baze/proquest.asp. Več informacij o bazi podatkov je dostopnih na spletni strani ponudnika (http://www.proquest.com/products-services/pqdtglobal.html).

Za vsa morebitna dodatna pojasnila, vprašanja, komentarje in odzive v zvezi s ponujeno bazo podatkov ProQuest Dissertations and Theses Global pišite na e-naslov podpora@izum.si ali pokličite klicni center IZUM-a na telefonsko številko 02/25 20 333.

pqdt-access-web-banner

Prispevek pripravil:  mag. Sergej Lah

Novosti v ECMAScript 2015 (ES6) – 2. del

V prvem delu bloga smo pregledali nekaj novosti ES6. Preden nadaljujemo, še enkrat naštejmo predelana poglavja:

  1. nova rezervirana beseda za deklaracijo spremenljivk »let«,
  2. vpeljava deklaracij konstant z rezervirano besedo »const«,
  3. enostavnejše ustvarjanje objektov,
  4. prirejanje vrednosti  spremenljivkam iz objektov (destrukturiranje),
  5. spremembe na področju privzetih parametrov in vrednosti,
  6. vpeljava nove sintakse rest-operatorja.

V drugem delu si bomo ogledali še nekaj uporabnih novosti. Prva med njimi je gotovo uporaba razredov in dedovanja, ki jih do zdaj v JavaScriptu ni bilo. Za vse, ki smo se pred razvojem z JavaScriptom ukvarjali z objektno orientiranimi jeziki, je ta novica izredno spodbudna.

Razredi in dedovanje

Poglejmo si primer deklaracije razreda:ES6 - class

Na zgornji sliki lahko vidimo, da razrede označimo z rezervirano besedo »class«. Vsak razred potrebuje posebno metodo, imenovano (konstruktor), ki je klicana pri ustvarjanju razreda. Če je ne implementiramo, se implementira sama brez vhodnih parametrov. Za primer smo želeli izdelati podjetje, ki potrebuje ime, zato je potreben tudi vhodni parameter »name«, kot je razvidno iz primera. V razred smo dopisali tudi metodo »toString«, ki jo je možno poklicati preko ustvarjene instance razreda. Seveda pa lahko uporabimo tudi statične metode, ki jih je mogoče klicati neposredno preko imena razreda. Razredi lahko imajo tudi metode »getters« in »setters«:es6 - class2

Kot smo omenili že prej, nam razredi prinašajo tudi možnost dedovanja. Dedovanje v praksi uporabimo kot kaže primer:ES6 - class3

V tem primeru lahko vidite tudi, kako se uporablja metoda »super« v konstruktorju ali obični metodi za dosego metod in spremenljivk iz nadrejenih razredov.

Asinhrono nalaganje in obljube

Nekaj sprememb je tudi pri asinhronem nalaganju in uporabi obljub (angl. promise). Po novem se sintaksa malenkost spremeni, in sicer, poklicati je treba razred »Promise«. Ta ima konstruktor, ki pričakuje dva parametra: prvi parameter je »resolve«, drugi pa »reject«. Primer ustvarjanja obljube:ES6 - promises

In še primer, kako obljubo uporabiti, hkrati pa preveriti, ali je uspešno zaključena:ES6 - promises2

Kot vidimo na primeru zgoraj, lahko preverjamo za vsako obljubo posebej ali za vse obljube hkrati. Obljube si je vredno še posebej ogledati, saj se boste z njimi srečevali v novejših API-jih in knjižnicah.

Metode debele puščice

Naslednja uporabna novost je sintaksa »arrow function«, za katero se uporablja debela puščica (=>). Izredno uporabna je pri povratnih klicih (angl. callbacks) in anonimnih metodah (angl. anonymous functions). Poglejmo si, kako bi bil videti zgornji primer obljub s pomočjo »arrow function«:

ES6 - arrowfunction

Kadar imamo blok, pa je treba dopisati še katero vrednost, vračamo. Prednost »arrow function« pred običajnimi metodami je, da ni omejena z rezervirano besedo »this«. Spodaj si lahko ogledate primer, kako bi bila videti ena izmed implementacij v ES5 in kako je videti zdaj v ES6 z uporabo »arrow function«.ES6 - arrowfunction2

V ES6 lahko zdaj uporabljamo tudi vnaprej definirane razrede »Map« in »Set«, ter se skozi njih sprehajamo z novo sintakso zanke »for … of«. Novost je tudi uporaba vzorcev z uporabo znaka backticks »`«, ki nam omogoča sestavljanje nizov brez vezajev »+« in večvrstičnost. Primer:ES6 - templateliterals

Zadnja novost v tem prispevku je uporaba modulov oz. sklopov, ki so velika pridobitev za dinamično nalaganje vsebine. Pred ES6 smo v ta namen uporabljali različne knjižnice za asinhrono nalaganje. Ker pa ni bilo nobenega standarda, smo se vedno spraševali, katera knjižnica je najboljša. Z vpeljavo modulov v ES6 teh težav naj ne bi bilo več. Pri pisanju modulov, ki jih želimo kasneje uporabiti v katerem izmed drugih modulov, preprosto le določimo, katere funkcionalnosti želimo prikazati navzven. To storimo z izbiro rezervirane besede »export«. Kadar želimo te module vpeljati v drugem modulu, pa jih enostavno vključimo z rezervirano besedo »import«. Spodaj lahko vidite še nekaj primerov, kako iz ločenega modula uvoziti njegove funkcionalnosti.ES6 - modules

Na primeru iz modula, zapisanega v datoteki »lib.js«, izvozimo dve metodi ter jih v glavnem modulu »main.js« uvozimo ter uporabimo. Uporabili smo tri različne načine, kako lahko dostopamo do drugih modulov in njihovih funkcionalnosti. V prvem uvozimo obe metodi po imenu metode, pri drugem uvozimo samo metodo »square« in ji priredimo lokalno ime, v tretjem primeru pa uvozimo vse, kar je mogoče, iz modula »lib.js«. Več primerov o modulih in ostalih novih oziroma posodobljenih funkcionalnostih si lahko ogledate na http://es6-features.org/.

Prispevek pripravil: Luka Juršnik

Novosti v ECMAScript 2015 (ES6) – 1. del

es6

Razvijate spletne aplikacije v JavaScriptu? Če še vedno uporabljate ES5 ali starejše različice, potem vam tokrat predstavljamo nekaj prednosti, ki jih prinaša ES6.

ES6 postaja vse bolj in bolj priljubljena izbira med razvijalci, saj so bile težave z brskalniki v večini primerov že odpravljene. Za podporo v starejših brskalnikih, pa tudi v nekaterih novejših, zaenkrat še vedno potrebuje »transpiler«. »Transpiler« iz vaše kode ES6 ustvari kodo ES5, ki jo podpira večina brskalnikov, istočasno pa ustvari še datoteke »source map«, ki razvijalcu omogočajo razhroščevanje kode ES6, ki jo je napisal sam. Med pogosteje uporabljene »transpilerje« sodita:

  1. Traceur, projekt, ki so ga razvili pri Googlu, in
  2. Babeljs, idejni projekt mladega Sebastiana McKenzieja.

Vsak od njiju ima svoje prednosti in slabosti, za več informacij pa si lahko ogledate njuno dokumentacijo (Traceur, Babeljs). Preberi več “Novosti v ECMAScript 2015 (ES6) – 1. del”