Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednjega desetletja

Britanska fundacija Nesta (Britanska inovacijska fundacija) in Univerza v Oxfordu sta pred kratkim predstavila izsledke raziskave o veščinah, ki jih bodo iskala podjetja in druge organizacije pri svojih zaposlenih leta 2030. Raziskava z naslovom “Prihodnost veščin: zaposlovanje leta 2030” sicer obravnava globalne trende, vendar je osredotočena na pričakovana dogajanja v ZDA in Veliki Britaniji, kar pa ne pomeni, da je z določenimi pridržki ni mogoče projicirati v naše okolje.

Poročilo raziskave napoveduje izginjanje delovnih mest, kot so šoferji, prodajalci, bančni uslužbenci, administratorji, referenti … Njihovo delo bodo nadomestili roboti in umetna inteligenca. Hkrati pa poročilo izpostavlja izobraževanje, zdravstveni in javni sektor kot področja, kjer je zaradi tehnološkega razvoja pričakovati rast potreb po visoko usposobljenih kadrih (npr. učiteljih, raziskovalcih na različnih področjih, predvsem biologije, biotehnologije, zdravstva in skrbi za starejše …). Preberi več “Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednjega desetletja”

Knjižničarji pa ne čivkajo?

O vidikih uporabe Twitterja v knjižnicah, tudi če že uporabljate Facebook 😉

V začetku poletja sem se v prispevku na blogu COBISS  spraševal o tem, kako in zakaj v slovenskih knjižnicah uporabljajo družbene medije. Seveda bi si želel, da bi bil odziv na vprašalnik večji, pa je že tako, da je takih in podobnih poizvedb kar preveč, da bi odgovarjali na vse. Pa še počitnice so bile pred vrati! ;-). Slika 1 prikazuje rezultat na osnovi prejetih odgovorov do 31. 8. 2017.

RezultatiAnkete

Slika 1: Uporaba družbenih medijev v slovenskih knjižnicah (povzeto po prispevku z dne 27. 6. 2017)

Kljub vsemu je na osnovi prejetih odgovorov mogoče zaključiti, da večina slovenskih knjižnic, ki svoje uporabnike nagovarjajo preko družbenih medijev, za te namene uporablja Facebook. Če je slednje pričakovano, pa po drugi strani preseneča, da je uporaba drugih znanih družbenih medijev bistveno manjša. Twitter npr. uporablja manj kot 50 % vseh, ki so odgovorili na vprašalnik, Youtube pa le slaba četrtina. Če je manjša uporaba drugih omrežij, kot so Instagram, Snapchat, Pinterest, glede na naravo teh omrežij pričakovana, pa menim, da zapostavljanje YouTuba in Twitterja za organizacije s širokim naborom uporabnikov, kot so knjižnice, predstavlja zamujeno priložnost. Omrežje Youtube ima po razpoložljivih podatkih iz leta 2016 v Sloveniji celo več uporabnikov kot Facebook. Youtube ni samo spletna storitev, ki jo zaradi zabavnih video vsebin in glasbe, uporabljajo mlajše generacije, z leti se je pod okriljem Googla razvila v bogato zakladnico znanja, z vsemi prvinami družbenega omrežja. Youtube je tako zelo uporabno orodje za razširjanje izobraževalnih in informativnih vsebin, sicer pa o Youtubu v kakem od prihodnjih prispevkov. Pozornost v tokratnem namenjam Twitterju. Preberi več “Knjižničarji pa ne čivkajo?”

Zagovorništvo v knjižnici

advocacy_200Zagovorništvo je aktivnost, ki jo izvaja posameznik ali organizacija, da bi vplivala na javnost, politiko ali posameznike znotraj političnih, ekonomskih ali socialnih sistemov in institucij. Zagovorništvo pogosto enačimo z lobiranjem, vendar gre za bistveno razliko, saj je značilnost lobiranja zagovarjanje poslovnih ali političnih interesov posameznika ali interesne skupine, medtem ko je značilnost zagovorništva pridobivanje podpore v dobro celotne skupnosti.

Zagovorništvo knjižnic je nastalo v Združenih državah Amerike, kjer je tudi najmočnejše. Razlog je jasen – državno ali občinsko financiranje knjižnic v veliki večini ne zadošča za njihovo delovanje, še manj za razvoj. Zato potrebujejo dodatna sredstva, ki jih najpogosteje pridobijo od različnih donatorjev. Najbrž je najbolj znanih 1689 knjižnic, ki so bile zgrajene v obdobju 1883–1929 v Združenih državah, Kanadi, Veliki Britaniji in na Irskem z donacijo filantropa in poslovneža Andrewa Carnegija. Preberi več “Zagovorništvo v knjižnici”

Knjižnice v Köbenhavnu in generacija Z

Ustvarjanje vrednosti v knjižnicah Danec Rasmus Fangel Vestergaard iz knjižnice Valby na Danskem je na konferenci COBISS 2016 predstavil prestrukturiranje danskih knjižnic in njihove izzive za prihodnost: Delovanje in obstoj knjižnic v Köbenhavnu se soočata z zmanjševanjem proračuna. Posledično je zmanjševanje storitev za uporabnike neizbežno. Vendar so se danske knjižnice odločile, da bodo same izbrale, katerim storitvam se bodo zaradi zmanjševanja proračuna odrekle. To pa ni preprosto, saj so za vsako storitvijo ljudje, ki jo izvajajo, in uporabniki, ki jo uporabljajo. Preberi več “Knjižnice v Köbenhavnu in generacija Z”

„Kje so tiste stezice“: komunikacijske poti v specialni knjižnici

Vsako pomlad Sekcija za specialne knjižnice pri ZBDS organizira posvet z naslovom Dan specialnih knjižnic.

Že leta poudarjamo, kako smo si specialne knjižnice različne. Tokrat bomo govorili o eni stvari, ki nam je vsem skupna: komuniciranje! Komuniciranje je pomembna veščina, še posebej v trenutnih razmerah in omejenih pogojih. Ima svoja pravila in tovrstna znanja nam lahko pomagajo v različnih situacijah. Vsekakor mora biti naš nastop odgovoren, kredibilen, ažuren, natančen in transparenten. Za učinkovito komuniciranje ni dovolj, da znaš govoriti. Naša odgovornost je, da poskrbimo, da bo sporočilo tudi razumljeno. Dobra novica je, da se veščine komuniciranja lahko naučimo.

Strokovnjaki z različnih področjih bodo predavali o načinu komuniciranja s sodelavci in šefom; glede na število uporabnikov družbenih medijev v Sloveniji, predstavljajo le-ti izjemno priložnost za poglobitev neposredne komunikacije z uporabniki knjižnice in izboljšanje njihove informiranosti o delu knjižnice; znanstveniki vedno bolj ugotavljajo, da je treba raziskovalno delo in rezultate predstaviti najširši javnosti in tu lahko knjižničar odigra svojo vlogo; komuniciranje z mediji in širšo javnostjo lahko prepustimo tudi komu drugemu – zagovorništvo je aktivnost, ki jo izvaja posameznik, da bi vplival na javnost, politiko ali posameznike znotraj posameznih institucij.

Vsak udeleženec bo imel priložnost predstaviti svoj uspešen način komuniciranja, tako s sodelavci, mediji, uporabniki in širšo javnostjo.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite 25. maja v Ljubljani.

Več informacij in program srečanja na http://www.zbds-zveza.si.

Prispevek pripravila: Maja Vavtar