Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv na Univerzi v Mariboru

Skozi celotno zgodovinoznanstvenega akademskega in univerzitetnega okolja je bilo prisotno vrednotenje raziskovalnega, strokovnega in pedagoškega dela vrstnikov. Iz te potrebe so se razvili sistematično zbrani, vsebinsko obdelani, klasificirani in bibliografsko opisani seznami virov – bibliografije, ki so bili lahko razvrščeni kronološko, po abecednem vrstnem redu ali po stvarnih geslih.

Univerzitetna knjižnica Maribor, še prej pa Študijska knjižnica Maribor, je v ta proces vpeta vse od začetka nastajanja prvih višjih šol v Mariboru pa do danes. Tako je leta 1970 izšla prva tiskana »Bibliografija sodelavcev visokošolskih zavodov Maribor od julija 1969 do konca 1972«. Šesti, zadnji zvezek v tiskani obliki z naslovom Bibliografije učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru predstavlja raziskovalne dosežke učiteljev in sodelavcev za obdobje 1983–1985 in je izšel leta 1986. Preberi več “Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv na Univerzi v Mariboru”

Iskanje na portalu COBISS/SciMet

V okviru portala COBISS/SciMet je možno pripraviti online izpis podatkov o citiranosti v sistemih Web of Science in Scopus za raziskovalce, skupine raziskovalcev, projekte, programe ali raziskovalne organizacije, registrirane v sistemu SICRIS, za avtorje z evidenčno šifro, ki jo dodeli IZUM, in za slovenske avtorje z identifikacijsko številko v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI. Za entitete iz sistema SICRIS in avtorje z evidenčno šifro je omogočeno iskanje v samih iskalnih poljih šifre ali CONOR.SI-ID in brez šifer spletnega obrazca. Na podlagi izbrane vrste entitete iz spustnega seznama entiteta ali entiteta (brez šifer) se uporabniku samodejno ponudijo vrednosti glede na vneseni iskalni niz. Tako lahko brez poznavanja šifer poiščete posamezne entitete na podlagi poznavanja imen, priimkov ali nazivov entitet iz sistema SICRIS.

Preberi več “Iskanje na portalu COBISS/SciMet”

Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!« 2. del

Nov bibliobus Mariborske knjižnice (fotografija: Primož Kocbek)Na prvih bibliobusih (Potujoče knjižnice: “Naše poti so vez med ljudmi! 1. del) so se morali knjižničarji zanesti le na svoje znanje, na kataložne listke in na iznajdljivost. Mobiteli in računalniki so bili še znanstvena fantastika, kooperativni online bibliografski sistem in servisi pa so bili takrat še v nekem »nezemeljskem« zapredku!

Ampak: čas je zahteval svoje! Pregovor pravi: »Čas teče, nič ne reče!« Le kdo si je izmislil ta rek? Preberi več “Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!« 2. del”

Leto 2015 je bilo leto tiskanih knjig

printedVSeBooks_cartoonPravijo, da so knjige naši najboljši prijatelji. Pred leti smo ljubitelji knjig dobili tudi elektronsko obliko knjig. Uporabniki so začeli posegati po e-knjigah z radovednostjo in navdušenjem, vendar pa tudi z določeno mero skepse. E-knjige vsaj navidez prinašajo vrsto prednosti pred tiskanimi izdajami (enostavnejši dostop, ugodnejša cena, večja prijaznost do okolja, prihranek prostora, enostavna izmenjava in boljša uporabniška izkušnja z vidika uporabe vgrajenih iskalnikov prevajalnikov ipd.). Preberi več “Leto 2015 je bilo leto tiskanih knjig”

Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!«, 1. del

Drugi mariborski bibliobus (fotografija Arhiv Mariborske knjižnice)Potujoče knjižničarstvo je na slovenskih tleh prisotno od davnega leta 1863, ko je mlinar Lovro Stepišnik v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka, ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico – Slovensko bukvarnico. Zbiral je slovenske knjige, ki jih potem nosil v košu od kmetije do kmetije, in jih posojal pohorskim kmetom v bližnji in daljni okolici. Nekateri viri trdijo, da je »imel moža«, ki je prenašal knjige, vendar menim (osebno), da je bil glavni potujoči knjižnični as ravno on, saj mu je bilo v interesu, da lobira tudi za svoj mlin in moko, medtem ko poučuje nepismene tedanje kmete po pohorskih obronkih. Preberi več “Potujoče knjižnice: »Naše poti so vez med ljudmi!«, 1. del”