Merjenje vpliva raziskovanja na življenje ljudi že od nekdaj predstavlja izziv za akademsko raziskovanje. Leta 1955 je bila razvita ideja o faktorju vpliva kot merilu za znanstveno publiciranje. To tradicionalno tehniko merjenja vpliva so poimenovali bibliometrika in je še danes osnova za merjenje znanstvenega vpliva tako v svetu kot tudi pri nas. Preberi več “Altmetrics – alternativni način spremljanja vpliva raziskovalnega dela”
Primerjava citiranosti slovenskih avtorjev v WoS in Scopus
Pri vrednotenju uspešnosti raziskovalcev iz sistema SICRIS po metodologiji Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) se upošteva tudi citiranost njihovih del v sistemih Web of Science (WoS) in Scopus. Za primerjavo citiranosti v WoS in Scopus se v okviru portala COBISS/SciMet za članke slovenskih avtorjev od leta 1970 pripravljajo različne statistike.
Preberi več “Primerjava citiranosti slovenskih avtorjev v WoS in Scopus”
Novosti v ECMAScript 2015 (ES6) – 1. del
Razvijate spletne aplikacije v JavaScriptu? Če še vedno uporabljate ES5 ali starejše različice, potem vam tokrat predstavljamo nekaj prednosti, ki jih prinaša ES6.
ES6 postaja vse bolj in bolj priljubljena izbira med razvijalci, saj so bile težave z brskalniki v večini primerov že odpravljene. Za podporo v starejših brskalnikih, pa tudi v nekaterih novejših, zaenkrat še vedno potrebuje »transpiler«. »Transpiler« iz vaše kode ES6 ustvari kodo ES5, ki jo podpira večina brskalnikov, istočasno pa ustvari še datoteke »source map«, ki razvijalcu omogočajo razhroščevanje kode ES6, ki jo je napisal sam. Med pogosteje uporabljene »transpilerje« sodita:
- Traceur, projekt, ki so ga razvili pri Googlu, in
- Babeljs, idejni projekt mladega Sebastiana McKenzieja.
Vsak od njiju ima svoje prednosti in slabosti, za več informacij pa si lahko ogledate njuno dokumentacijo (Traceur, Babeljs). Preberi več “Novosti v ECMAScript 2015 (ES6) – 1. del”
Črkovalnik v segmentu COBISS3/Katalogizacija
Katalogizatorji v knjižnicah, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije, so odgovorni za to, da so podatki v bibliografskih zapisih točni, pravilno zapisani in zato najdljivi. Da bi se izognili tipkarskim napakam in napačno zapisanim besedam v slovenskem jeziku, smo v segment COBISS3/Katalogizacija dodali možnost uporabe črkovalnika.
Preberi več “Črkovalnik v segmentu COBISS3/Katalogizacija”
Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?
O tem ni dvoma. Pa vendar velja malce razmisliti o tem, kako se digitalizacija knjižničnega gradiva in prost dostop do teh vsebin na spletu kažeta v statističnih podatkih o uporabi storitev knjižnic ter odnosu uporabnikov do (nujnosti obstoja) knjižnic.
Nacionalni program za kulturo opredeljuje, da digitalizacija in hranjenje digitalnih vsebin s področja kulture sodita med osnovne naloge javnih ustanov, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino. V preteklem desetletju je Ministrstvo za kulturo med drugim omogočilo, da osrednje območne knjižnice pridobijo sredstva za digitalizacijo pisnih virov s področja lokalne zgodovine pod pogojem, da so ti digitalizirani viri prosto dostopni na spletu.
Preberi več “Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?”