Več podatkov zagotavlja boljšo fasetno navigacijo v COBISS+

Image result for faceted navigation Fasete so bile med najbolj pričakovanimi in obetavnimi značilnostmi tretje generacije knjižničnih katalogov, saj omogočajo nov način navigacije in omejevanje obsežnih rezultatov iskanja na manjše, bolj obvladljive skupke. Fasete se uporabljajo v vseh fazah iskalnega procesa, zlasti pri splošnih poizvedbah. Poleg tega pa ta tehnika uporabnika kataloga nikoli ne vodi v poizvedbo brez zadetkov, saj so fasete oziroma njihova vsebina vidne le, če so dejansko povezane z virom v rezultatih iskanja.

Preberi več “Več podatkov zagotavlja boljšo fasetno navigacijo v COBISS+”

ALA 2019: od metapodatkovnih orodij do temnega spleta

Stoosemintrideseta letna konferenca in razstava Združenja ameriških knjižnic (ALA) je potekala v Washingtonu od 20. do 25. junija. Vodilnega dogodka v svetu na področju knjižničarstva, ki slovi po svojih obsežnih in kakovostnih vsebinah kot tudi po pestro predstavljeni ponudbi, se je udeležilo več kot 21.400 knjižničarjev, knjižničnih delavcev in podpornikov knjižnic (vključno s 6827 razstavljavci) z vsega sveta (iz IZUM-a Davor Bračko in Simona Tušek). Z več kot 2000 dogodki, ki so se odvijali v Kongresnem centru Walter E. Washington in na bližnjih lokacijah, se je večina vsebine konference osredotočala na štiri strateške usmeritve ALA: zagovorništvo, informacijska politika, strokovni in vodstveni razvoj ter pravičnost, raznolikost in vključenost. V nadaljevanju bomo predstavili le tri dogodke[1].

Preberi več “ALA 2019: od metapodatkovnih orodij do temnega spleta”

Z identifikatorjem ISSN do informacije o odprtem dostopu kontinuiranega vira

Segment COBISS3/Katalogizacija omogoča tudi prevzemanje zapisov iz drugih baz podatkov, ki jih nato prilagodimo potrebam slovenskega okolja. Za kontinuirane vire velja, da je baza podatkov ISSN referenčna zbirka podatkov, zato katalogizatorji prevzamejo zapis, če obstaja v bazi podatkov ISSN za opisovani vir.

slika1

Preberi več “Z identifikatorjem ISSN do informacije o odprtem dostopu kontinuiranega vira”

Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)

Z razvojem računalniških knjižničnih katalogov se je razvijal tudi podatkovni in komunikacijski format MARC, tj. računalniško čitljivi zapis s strukturo, ki ustreza elementom bibliografskega vpisa. V zgodnjih 70. letih 20. st. je obstajalo že več kot 20 različic MARC formatov, ki pa žal med sabo niso bili združljivi. V skladu z načeli Univerzalne bibliografske kontrole (Universal Bibliographic Control, UBC), ki poudarja pomen mednarodne izmenjave podatkov z namenom zmanjševanja stroškov katalogizacije, je zveza International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) podprla razvoj mednarodnega formata UNIMARC s prvo izdajo formata že leta 1977. Pod okriljem IFLA je razvoj UNIMARC-a temeljil na razumevanju kulturne raznolikosti uporabnikov formata.

Priročnik UNIMARC/A
Priročnik UNIMARC/A

Danes UNIMARC predstavlja nabor štirih formatov: bibliografski (UNIMARC/B), normativni (UNIMARC/A), klasifikacijski (UNIMARC Classification) in format za podatke o zalogi (UNIMARC/H), ki jih ustanove lahko uporabljajo neposredno ali pa so temelj posameznim različicam formata, npr. slovenski COMARC (Brešar, 2004). Preberi več “Format UNIMARC in Stalni odbor UNIMARC (PUC)”

Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev

Pri zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva in vodenju katalogov je pomembna prednost vzajemne katalogizacije racionalna delitev dela, ki prinaša prihranek, tako z vidika časa kot finančnega vidika. Za eno gradivo/enoto zadošča le ena obdelava, zapis pa je nato dostopen vsem udeležencem v sistemu in v mreži COBISS.Net.

Za vzajemno katalogizacijo je značilna tesna povezava lokalnih baz podatkov posameznih knjižnic z vzajemno bazo podatkov. Preberi več “Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev”