Od leta 2021 po dogovoru z Ministrstvom za šolstvo v IZUM-u katalogiziramo gradivo za šolske knjižnice. Sistem obdelave gradiva je utečen in po izkušnjah sodeč deluje dobro. Veliko je osebnega stika, šolski knjižničarji se lahko vedno obrnejo na nas po e-pošti (podpora@izum.si) ali telefonu (help desk 02 25 20 333). Vprašanja v praksi so zelo različna. Velikokrat so bolj splošne narave glede same pošiljke, stroškov in največjega števila enot, ki jih lahko pošljejo v obdelavo. Podrobneje je to razloženo v okrožnici, ki jo je MIZŠ v ta namen poslalo ravnateljem vključenih šol. Okrožnica je dostopna na naslovu Okrožnica_za_ŠK.pdf (cobiss.si).
Dodatna vprašanja se večkrat pojavijo še predvsem glede časa obdelave, ki pa ga zelo težko natančno opredeliti, saj je odvisen tudi od tega, koliko gradiva je trenutno v obdelavi oz. v čakalni vrsti. Knjižnice so v povprečju na pošiljko z obdelanim gradivom čakale do 12 dni, nekatere manj, nekatere pa tudi več. Tega števila seveda ni možno vnaprej predvideti, saj se glede na prispelo gradivo čakalna vrsta sproti spreminja in čez leto prihaja do različnih situacij, od tega, da lahko morda gradivo obdelamo takoj, saj v danem trenutku ni dolge čakalne vrste, pa tudi do situacij, ko je čakalna vrsta daljša. Občasno se namreč zgodi, da več knjižnic naenkrat pošlje paket s 50 enotami gradiva in tako se lahko čakalna vrsta v nekaj dneh hitro podaljša.
Prav tako vezano na čas obdelave so situacije, ko je neko gradivo zelo iskano, npr. šolska tekmovanja, bralna značka, glasbeni festivali in revije … V takšnih primerih nas knjižničarji posebej opozorijo na nujnost obdelave in takšno gradivo seveda prednostno obdelamo in odpošljemo.
Katalogizacijo gradiva za šolske knjižnice v letu 2022 je, v podobni sestavi kot v letu 2021, prevzelo več zaposlenih v IZUM-u in tri zunanje katalogizatorke, ki so prevzele obdelavo specifičnih vrst gradiva. Dve zunanji katalogizatorki sta obdelovali notno gradivo, tretja pa gradivo, namenjeno madžarski narodni skupnosti. Skupno smo kreirali 4877 bibliografskih zapisov za gradivo, ki ga je v obdelavo poslalo 94 šolskih knjižnic (graf 1).
Kot je razvidno iz grafa 1, je bilo med njimi največ osnovnih šol (57,4 %), sledijo srednje šole (25,5 %), glasbene šole (11,7 %) in na koncu še višje strokovne šole, ki delujejo v okviru srednješolskih centrov (4,2 %). Zanimiv pa je delež kreiranih zapisov za posamezne šole (graf 2), saj smo največ gradiva obdelali za glasbene šole (46,7 %), sledijo osnovne šole (20,4 %), srednje šole (18,2 %) ter na koncu še višje strokovne šole, ki delujejo v okviru srednješolskih centrov (14,6 %).
Poslano gradivo je bilo zelo raznovrstno, pri čemer je prevladovalo gradivo, namenjeno izobraževalnemu procesu, nekaj pa je bilo tudi gradiva, ki ga je bilo treba vnesti za potrebe vodenja osebnih bibliografij učiteljev.
Pester razpon gradiva se lahko opazi tudi glede na vrsto gradiva (graf 3), ki smo ga razvrstili na osnovi podatkov o vrsti zapisa in vrsti gradiva (podpolje 001b in blok 1XX). Največ (50,2 %) smo prejeli tiskanega gradiva, tj. 2449 bibliografskih zapisov, od tega 2397 zapisov za monografije, 28 zapisov za sestavne dele in 24 zapisov za serijske publikacije. Na drugem mestu (46,5 %) je notno gradivo (2270 bibliografskih zapisov), sledijo videoposnetki, izobraževalne igrače in učila, slikovno gradivo, elektronski viri, večvrstno gradivo, zvočni posnetki in drugo neknjižno gradivo.
V dveh letih, odkar je IZUM prevzel bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva za šolske knjižnice, z veseljem ugotavljamo, da je bila v kar nekaj knjižnicah – seveda tudi na podlagi že predhodno katalogiziranega gradiva – uspešno zaključena obdelava celotne zbirke in tako nam zdaj te knjižnice pošiljajo le še na novo pridobljeno gradivo. Upamo, da bo v letu 2023 še več knjižnic, ki bodo tako v celoti in samostojno delovale v sistemu COBISS.
Prispevek pripravili: Nina Ring in mag. Jelka Kos