Na prvih bibliobusih (Potujoče knjižnice: “Naše poti so vez med ljudmi! 1. del) so se morali knjižničarji zanesti le na svoje znanje, na kataložne listke in na iznajdljivost. Mobiteli in računalniki so bili še znanstvena fantastika, kooperativni online bibliografski sistem in servisi pa so bili takrat še v nekem »nezemeljskem« zapredku!
Ampak: čas je zahteval svoje! Pregovor pravi: »Čas teče, nič ne reče!« Le kdo si je izmislil ta rek? Ne samo, da reče, zahteva, da se vse razvija, še posebej tehnologija, ki pomaga pri tem, da človek več ve, in s tem se uresniči drug rek, ki pravi: »Več znaš, več veljaš!«
In tu se pojavi COBISS – kooperativni online bibliografski sistem in servisi, ki poskrbi, da so tudi bibliobusi postali moderno opremljeni z računalnikom Alpha in kopijo celotne lokalne baze podatkov matičnih knjižnic in potujoče knjižnice. Razvidna je bila evidenca vseh članov, prav tako so bile razvidne vse transakcije, možno je bilo iskanje po OPAC-u, kar je omogočilo, da smo postali potujočniki še bolj pametni, saj smo razpolagali še z računalniškimi možgani!
Zdaj pa čas več ne hiti! Čas drvi! Alpha postane preteklost! Pojavi se WiFi z vsemi svojimi frekvencami, s katerimi lahko doseže in poveže zemljo in nebo, pekel in raj! Pa tudi nas, potujoče knjižničarje! S celim svetom in ne samo s kakšno majhno provinco! In tudi z IZUM-om – on-line! Da smo takoj na vezi, če slučajno pride do izpada. Tehnološkega, in s tem tudi našega.
»Fajn« je ta »onlajn«, ko dela! Naenkrat smo »vseznalci«! Za nas ni ovir! Če so le linije (pa ne naše, od knjižničarjev, op. avtorja), pa je vse lepo in prav!
Potujoča knjižnica v krajih, ki jih obiskuje, ne pomeni samo izposoje knjižničnega gradiva. Pomeni tudi izobraževanje, informiranje, opismenjevanje najmlajših (v vrtcih, šolah), razvedrilo, prijateljevanje in srečevanje ljudi, ki nam s stiskom roke in toplim pozdravom dajo vedeti, kako zelo dobrodošli smo.
Na bibliobusu se prepletajo generacije, na našem gradivu ostajajo večni odtisi tresočih, zgubanih rok, žuljavih in delovnih dlani ter radovednih otroških oči.
Prav je, da imajo vsi vsaj približno enake možnosti pri izposoji knjižničnega gradiva, tisti, ki imajo knjižnico tako rekoč pred nosom, in tisti, ki se iz oddaljenih krajev vozijo ali celo pešačijo.
Dopoldnevi so namenjeni predvsem krajem, kjer so osnovne šole in vrtci. Otroci nas obiskujejo v spremstvu vzgojiteljev in učiteljev, kjer jih seznanimo s tem, kaj je potujoča knjižnica, kaj ponuja, kje so knjige, primerne njihovi starostni stopnji, kako naj s knjigami ravnajo, kako se v knjižnici obnašajo. Prav tako v dogovoru z vzgojitelji in učitelji pripravimo knjige, namenjene predšolski in šolski bralni znački, strokovne knjige o tematiki, ki jo v vrtcu in šoli obravnavajo. Posebej se posvetimo izbiri literature za otroke s posebnimi potrebami.
Knjižnična in knjižna vzgoja sta za najmlajše obiskovalce potujoče knjižnice osnovnega pomena, saj je od njiju odvisno, ali bo otrok rad obiskoval knjižnico in kakšen bralec bo postal. Važno je, da ve, da je knjižničar njegov prijatelj, ki mu bo pomagal pri izbiri knjige, pri iskanju informacij.
Čas se najde tudi za ure pravljic z našo knjižničarko, ki potekajo na bibliobusu ali v vrtcu in razredu. Otroci z odprtimi očmi in usti vsrkavajo vsak njen stavek in spremljajo pravljične junake pri njihovih dogodivščinah. Mi potujočniki pa uživamo, ko jih opazujemo!
Seveda ne gre pozabiti na vse ostale obiskovalce, ki zajemajo vse statuse, kar jih premore naša ljuba domovina: od sesljajočih dojenčkov z dudami in »dišečimi« pleničkami pa vse do »sem že pozabo, kaj sem hotu rečt«! Vse generacije se srečujejo z nami, da kaj poiščemo, in kakšno rečemo!
Trenutno imamo v Sloveniji 12 potujočih knjižnic: štiri avtobuse, šest tovornjakov in dva kombija. Samo mariborski bibliobus pa je na terenu od jutra do večera in tudi vsako soboto. Delamo namreč v dveh izmenah! Temu primeren je tudi velik obisk ter posledično visoka izposoja, ki se je povzpela že tudi krepko čez 150.000 knjižničnih enot!
Potujoči knjižničarji smo srečni ljudje! Polni smo pozitivne energije! Neizmerno radi imamo svoj poklic in zmeraj, ko se odpravimo na pot do svojih bralcev, pustimo med njimi delček svojega srca, ki nam ga ob prihodnjem obisku vrnejo skozi nasmeh: “Samo, da ste spet prišli!”
Tu pa je še najbolj pomembna stvar: mreža, stkana z vzajemnim sodelovanjem, ki prepleta vasi in mesta, in povezuje vse vrste ljudi!
Prispevek pripravila: Ksenija Trs
Ksenija Trs je, kot sama pravi, potujoča knjižničarka. Obsedena je z branjem, rada ima dobro družbo in potovanja, zato ji je delo v mariborski potujoči knjižnici “vžgano” v kožo.