Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv na Univerzi v Mariboru

Skozi celotno zgodovinoznanstvenega akademskega in univerzitetnega okolja je bilo prisotno vrednotenje raziskovalnega, strokovnega in pedagoškega dela vrstnikov. Iz te potrebe so se razvili sistematično zbrani, vsebinsko obdelani, klasificirani in bibliografsko opisani seznami virov – bibliografije, ki so bili lahko razvrščeni kronološko, po abecednem vrstnem redu ali po stvarnih geslih.

Univerzitetna knjižnica Maribor, še prej pa Študijska knjižnica Maribor, je v ta proces vpeta vse od začetka nastajanja prvih višjih šol v Mariboru pa do danes. Tako je leta 1970 izšla prva tiskana »Bibliografija sodelavcev visokošolskih zavodov Maribor od julija 1969 do konca 1972«. Šesti, zadnji zvezek v tiskani obliki z naslovom Bibliografije učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru predstavlja raziskovalne dosežke učiteljev in sodelavcev za obdobje 1983–1985 in je izšel leta 1986.

Leta 1983 je bila ustanovljena delovna skupina za organizacijo in izvedbo računalniško podprtega sistema zajemanja podatkov o raziskovalnem delu delavcev visokošolskih ustanov, vključenih v Univerzo v Mariboru. Informacijski sistem naj bi služil načrtovanju in usmerjanju razvoja raziskovalne dejavnosti, nalogam, ki jih opravljajo knjižnični, dokumentacijski in informacijski sistemi, potrebam habilitacijske komisije ter ugotavljanju rezultatov in analizi učinkovitosti raziskovalnega dela. Delovna skupina, v kateri so sodelovali univerzitetni profesorji, knjižničarji in strokovnjaki iz računalništva, je pripravila osnutek enotnega podsistema zajemanja podatkov o raziskovalnem delu Univerze v Mariboru integriranega v informacijski sistem univerze. Novost je predstavljala tudi tipologija dokumentov, ki je temeljila na študiju mednarodnih kriterijev vrednotenja avtorjevega dela v znanosti in stroki in je predstavljala podlago za klasifikacijo dokumentov. Leta 1986 je steklo računalniško zajemanje bibliografskih enot v bazo podatkov UMB (Univerza v Mariboru – Bibliografija), sprva v Univerzitetni knjižnici Maribor kot prvi visokošolski knjižnici v Jugoslaviji, leta 1987 pa v drugih visokošolskih knjižnicah Univerze v Mariboru. Leta 1986 je Univerza v Mariboru izdala gradivo z naslovom »Navodila za izpopolnjevanje evidence rezultatov raziskovalnega dela od 1. 1. 1986 dalje in tipologija dokumentov«, ki so predvidela tudi povezavo z registrom raziskovalcev pri tedaj Raziskovalni skupnosti Slovenije (RSS). Navodila so doživela novo izdajo leta 1990 in z njimi se je prenovila tudi tipologija dokumentov.
Vodenje bibliografij raziskovalcev, univerzitetnih učiteljev in sodelavcev je bilo v okviru sistema vzajemne katalogizacije COBISS zasnovano že leta 1986 za potrebe Univerze v Mariboru, kasneje pa so uveljavljeno metodologijo sprejele tudi nekatere druge institucije. Z razvojem sistema COBISS so se pokazali določeni problemi, potreba po sistemskih dopolnitvah je bila že dalj časa prisotna, povod za prioritetno reševanje te tematike pa je bil sprejem pravilnika o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalnega dela leta 1994, ki je predpisal, da so zavodi dolžni bibliografske podatke o raziskovalcih voditi v sistemu COBISS.

Implementacija novega načina vodenja bibliografij v sistemu COBISS je bila izvedena v mesecu marcu 1996. Leta 1996 je na pobudo IZUM-a bila izdelana tipologija dokumentov/del, katere osnova je bila tipologija dokumentov/del iz lokalne baze UMB. Vključen je bil globalni šifrant raziskovalcev, uradni šifrant raziskovalcev MZT in globalni šifrant ustanov/organizacij, uveden je bil vnos retrospektivnih podatkov za serijske publikacije v bazi podatkov CORES, omogočeni so bili izpisi osebnih bibliografij in bibliografij ustanov. Istega leta je sledila še konverzija baze podatkov UMB ter vseh lokalnih baz v vzajemno bibliografsko bazo COBISS/COBIB.

Leta 2000 je bil Informacijski sistem SICRIS prenesen na novo tehnološko platformo in s tem pridobil novo obliko in funkcionalnost. Leta 2001 je bil posledično omogočen izpis bibliografij z vrednotenjem bibliografskih enot za raziskovalne skupine in raziskovalce po kriterijih ARRS.

Seveda pa so imele in še imajo univerze lastne kriterije pri habilitacijah svojih sodelavcev. Zato so se začele pojavljati težnje po razvoju aplikacije, ki bi omogočala tudi izpis z vrednotenjem bibliografije kandidata skladno s habilitacijskimi merili posamezne univerze. Prvi je to uspelo Univerzi na Primorskem, ki je manjša in mlajša univerza. V tem primeru je to prednost izkoristila in skupaj z IZUM-om jim je uspelo razviti aplikacijo, ki je bila osnova za razvoj aplikacij za druge univerze.

Seveda Univerza v Mariboru v tem pogledu ni bila izjema. Vendar pa je bil proces zaradi dolgoletne tradicije in velikosti dolgotrajen. Habilitacijska merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev iz leta 2005, s spremembami in dopolnitvami iz 2006 in 2007, so predvidevala točkovanje bibliografije glede na objavo ter število avtorjev. Posamezne objave so bile opredeljene opisno in niso bile vezane na tipologijo COBISS, zato je prihajalo do različnih tolmačenj, katera dela sodijo v katero kategorijo. Določene objave so bile sicer bolj podrobno opredeljene v Navodilih za izvajanje meril, vendar še zmeraj v nekaterih primerih po mnenju kandidatov za izvolitve niso bile dovolj jasno definirane. Dodatno težavo pri enovitem točkovanju je predstavljala definicija znanstvenih člankov po 24. členu Meril, saj je bila kategorija znanstvenih člankov po 4. točki 24. člena Meril vezana na seznam najpomembnejših mednarodnih indeksiranih podatkovnih zbirk, ki jih je predlagalo vsako znanstveno področje posebej. V praksi je to pomenilo, da je imela vsaka fakulteta Univerze v Mariboru svoj seznam mednarodnih indeksiranih podatkovnih zbirk. V kolikor bi želeli dela vrednotiti po znanstvenih področjih, bi morali jasno definirati, katera habilitacijska področja sodijo pod katero znanstveno vedo. V tistem času je imela Univerza v Mariboru 417 habilitacijskih področij, pri čemer skoraj nobeno področje formalno ni bilo uvrščeno pod okrilje znanstvene vede.

Novembra 2010 je NAKVIS sprejel minimalne standarde za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih. V skladu s sprejetimi minimalnimi standardi je morala tudi Univerza v Mariboru prilagoditi svoja habilitacijska merila tako, da so bila le-ta vsaj enaka, oziroma strožja kot minimalni standardi NAKVIS. Maja 2011 je bila ustanovljena delovna skupina za pripravo novih habilitacijskih meril, ki je svoje delo zaključila novembra 2011. V okviru priprave novih habilitacijskih meril je bil pripravljen tudi nov predlog točkovanja, ki je objave kategoriziral v skladu s tipologijo COBISS. Ker se delovna skupina v predvidenem času zaradi posebnosti različnih ved in področij ni uspela poenotiti o predlaganem točkovanju, je bilo na koncu odločeno, da se ohrani pretekli način točkovanja z nekaterimi osvežitvami. Hkrati je bil sprejet predlog, da se dela lahko točkujejo različno glede na znanstveno vedo.

Nova habilitacijska merila so uvedla precejšnjo spremembo, vezano na zahtevnejša merila članic. Po novem so bili zahtevnejši kriteriji vezani na habilitacijsko področje ali na znanstveno vedo v nasprotju s prejšnjo ureditvijo, pri kateri so bili zahtevnejši pogoji vezani na članico. Zaradi navedenega je Univerza pristopila k prenovi habilitacijskih področij, ki je bila zaključena aprila 2013. Število habilitacijskih področij se je zmanjšalo iz 417 na 157. Vsako področje je bilo uvrščeno v vedo. Ta prenova je omogočila uvedbo avtomatskega točkovanja, saj je bilo s prenovo področij jasno določeno, v katero znanstveno vedo sodi določeno habilitacijsko področje.

Pri pripravi specifikacij za avtomatsko točkovanje bibliografije po habilitacijskih merilih Univerze v Mariboru je bilo treba opise objavljenih del najprej povezati s tipologijo COBISS, pri čemer smo sodelovali vsi trije deležniki: IZUM, UKM in rektorat UM. Nato smo identificirali še ostale podatke, ki so omogočili razvrstitev znotraj posamezne tipologije (npr. faktor vpliva in uvrstitev v četrtino pri znanstvenih člankih). Pripravili smo tabele, ki so kazale enolično preslikavo posameznih postavk iz del, objavljenih po tipologiji COBISS, v enote in točkovanje v skladu s habilitacijskimi merili. Pri nekaterih objavah je bilo mogoče delo iz tipologije COBISS preslikati v več kategorij, definiranih v merilih. V teh primerih smo se odločili, da bo delo preslikano v kategorijo, ki prinaša najmanjše število točk, vsak kandidat pa bo lahko naknadno ročno spremenil kategorizacijo dela in tako glede na vsebino dela določil pravilno število točk. Določena dela niso uvrščena v COBISS ali jih zaradi podatkov, ki jih COBISS ne beleži, ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno kategorijo po habilitacijskih merilih. V teh primerih smo omogočili ročno spreminjanje podatkov po končanem izračunu točk. Zaradi lažjega sledenja spremembam aplikacija tudi označi, katera dela so bila naknadno ročno popravljana. Vsa dela so razvrščena v skladu s kategorizacijo v habilitacijskih merilih, posebej so ločena dela iz obdobja zadnjih petih let (to obdobje lahko kandidat ob pripravi spremeni). Določena dela se lahko označijo kot pomembna dela, tako da lahko kandidat za habilitacijo lažje pripravi seznam najpomembnejših del, ki se zahtevajo za izvolitev v naziv. Pri vsakem delu lahko tudi določi, ali v skladu z merili uveljavlja prvo ali vodilno avtorstvo.Delovna skupina za pripravo avtomatskega točkovanja se je prvič sestala v začetku leta 2015. Na več sestankih je dorekla končno obliko izpisa Bibliografskih kazalcev uspešnosti za izvolitev v naziv na Univerzi v Mariboru. Aplikacija je bila objavljena v začetku leta 2016. Vsi deležniki so bili povabljeni k testiranju aplikacije, ki bo trajalo do 1. marca 2016.

Prispevek pripravila: dr. Marko Kežmah, Bernarda Korez