Knjižnični katalogi so temeljno orodje vsakega knjižničarja in mnogih uporabnikov, ki želijo pridobiti informacije o knjižničnem gradivu ali/in do njega dostopati, vendar se že več kot 30 let opozarja na težave, ki jih imajo uporabniki s knjižničnim katalogom. Borgmanova (1986) je ostro kritizirala obstoječe knjižnične kataloge in stopila na žulj bibliotekarski stroki, ki se je v tistem času bolj posvečala postavitvi OPAC-ov kot pa samim uporabnikom. Vendar deset let kasneje ista avtorica (1996) ugotovi, da se stanje ni kaj dosti spremenilo. Največjo priložnost in premik v smeri izboljšanja predstavlja model FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise), saj le-ta omogoča radikalen izstop iz prepogosto ukalupljeno-zastarelega knjižničnega kataloga. Model poleg entitet predlaga atribute in relacije, ki so potrebni za izpolnjevanje uporabniških opravil.
Raziskovalna vprašanja
Motiv za raziskovanje in doktorsko disertacijo je potreba po preverjanju ustreznosti atributov in relacij v modelu FZBZ. Sam model FZBZ se ujema z mentalnim modelom uporabnikov (Pisanski in Žumer, 2010a; 2010b; 2012), zatorej smo želeli preveriti tudi ustreznost atributov in relacij za leposlovje.
Postavili smo dve raziskovalni vprašanji:
- Katere atribute in relacije različne uporabniške skupine potrebujejo za opravila: najti, identificirati, izbrati in pridobiti za različno gradivo v in izven knjižničnega okolja ter v bibliografskih informacijskih sistemih?
- Ali je nabor atributov in relacij v modelu FZBZ ustrezen in odgovarjajoč uporabniku?
Cilj raziskave je torej preveriti ustreznost navedenih atributov in relacij v modelu FZBZ, ugotoviti, katere atribute in relacije pri uporabniških opravilih potrebujejo, in predlagati možne izboljšave in predloge, ki bi omogočile hitrejšo implementacijo modela in večjo izpopolnjenost knjižničnih katalogov. Želja je, da bi obstajali bibliografski zapisi, ki bi zagotavljal 100 % zadovoljstvo uporabnikov in da se uporabniki ne bi premislili ob pregledovanju gradiva v fizični obliki.
Metodologija
Z devetimi raziskavami smo zajeli tako različne uporabnike kataloga (knjižničarje, starše predšolskih otrok, dijake in odrasle) kot tudi različno knjižnično gradivo (predvsem leposlovne knjige) za različne namene (branje slikanic, domače branje, prostočasno branje), v in izven knjižničnih prostorov, na različnih geografskih območjih Slovenije.
Pri delegiranih nalogah smo uporabili obstoječe bibliografske zapise (COBIB) in štiri drugačne bibliografske zapise: z različnim naborom atributov, relacij, različno oblikovanih (v obliki miselnih vzorcev, stolpcev, po nivojih FZBZ) in z različnimi prilogami, z namenom pridobiti čim širšo in jasnejšo sliko identifikacije in izbire gradiva.
Rezultati
Pri navajanju najpomembnejših atributov velja opozoriti, da se nabor spreminja glede na okoliščine, uporabniško skupino ter omejitev pri izbiri le med atributi, ki so bili navedeni v bibliografskem zapisu. Ugotovili smo, da si uporabniki različno interpretirajo podatke na osnovi katerih izbirajo. Prav tako se njihovo iskanje med bibliografskimi zapisi očitno razlikuje v načinu brskanja med fizičnimi izvodi, pri katerih prevladujejo atributi izgleda knjige: naslovnica, ohranjenost knjige, velikost tiska, tipična stran, vezava in ilustracije. Glede relacij pa so si uporabniki enotni, da bi jih potrebovali več. Tudi knjižničarji bi pri svojem delu potrebovali relacije predvsem pri referenčnem pogovoru z uporabniki.
Idealen bibliografski zapis
Na podlagi analize rezultatov so bili izbrani atributi in relacije za bibliografski zapis, ki se po našem mnenju najbolj približa pričakovanjem uporabnikov in knjižničarjev.
Več kot očitno je, da uporabniki pričakujejo od knjižničnih katalogov več podatkov, kot jih navaja ISBD oz. kot jih je navedenih v obstoječih tradicionalnih knjižničnih katalogih, ob tem pa bila smiselna presoja ali obstoječi bibliografski elementi še služijo namenu. Pri primerjavi z atributi in relacijami v modelu FZBZ, ki so na podlagi uporabniških študij ustrezni, je opazno, da določenim atributom in relacijam uporabniki pripisujejo večji pomen, kot je navedeno in predvideno v modelu FZBZ.
Potrebne bi sicer bile še nadaljnje študije, tudi v testnih bazah, z drugimi metodami zbiranja podatkov, drugimi uporabniškimi skupinami in za drugačno vrsto gradiva. Rezultati študij so pomembni tudi za bodoči razvoj, nakup in izposojo e-knjig v različnih okoljih, predvsem pa za boljšo uporabniško izkušnjo in zadovoljevanje uporabnikovih informacijskih potreb ter hitrejšo implementacijo modela FZBZ v informacijske sisteme. Veliko obetajo nova katalogizacijska pravila RDA, saj posegajo tudi na področje atributov in relacij, ki naj bi jih vključeval knjižnični katalog in ne gre samo za lepotne popravke vmesnika in prikaza bibliografskega zapisa ter fasetno navigacijo. Pojavlja se tudi trend obogatenih bibliografskih zapisov, ki vključujejo dodajanje naslovnice, kratke vsebine in razne hipertekstne povezave (npr. ocene, kritike, nagrade, življenjepis itd.). Ponudniki programske opreme že omogočajo, da se »sorodni« zadetki tudi grupirajo in jih sistem prikazuje kot verzije. Vendar pa bo potrebno v prihodnje vključiti v bibliografski zapis drugačen nabor atributov in relacij, ki bodo resnično obogatili knjižnični katalog, ki bo omogočil uporabniška opravila v 100 % zadovoljstvo uporabnika.
Zapis je nastal na podlagi rezultatov doktorske disertacije. Celotno besedilo doktorata si lahko preberete v RUL.
Prispevek pripravila: dr. Katarina Švab
Viri:
Borgman, C. L. (1986). Why are online catalogs hard to use? Journal of the American Society for Information Science, 37(6), 387–400.
Borgman, C. L. (1996). Why are online catalogs still hard to use? Journal of the American Society for Information Science, 47(7), 493–503.
Pisanski, J. in Žumer, M. (2010a). Mental models of the bibliographic universe: part 1: mental models of descriptions. Journal of Documentation, 66(5), 643–667.
Pisanski, J. in Žumer, M. (2010b). Mental models of the bibliographic universe: part 2: comparison task and conclusions. Journal of Documentation, 66(5), 668–680.
Pisanski, J. in Žumer, M. (2012). User verification of the FRBR conceptual model. Journal of Documentation, 68(4), 582-592.
Dr. Katarina Švab je asistentka in knjižničarka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti. Doktorirala je februarja 2016 z naslovom: Atributi in relacije v bibliografskih informacijskih sistemih, pri red. prof. dr. Maji Žumer.