Svet jezika je prostran, do neke mere znan, do neke mere neraziskan, včasih presenetljivo nov. V tokratnem pisanju nekaj misli o besedah, ki so povezane s knjigo (gr. biblio), pa jih sploh še nismo slišali, ali pa se nočejo usesti v uho ali pa smo jih morda pozabili, saj nam grški in latinski besedni koreni niso več domači.
Na spletu smo našli 10 besed, ki bi jih kot ljubitelji knjig morali poznati, pa avtorski prispevek 10 words every book lover should know in preden se posvetimo eni sami besedi, ki smo jo napovedali v naslovu – to je bibliosmija, naj vam nekaj najzanimivejših predstavimo (pri čemer nekaterih še nismo srečali zapisanih v slovenskem jeziku in je njihova podomačena pisna podoba zgolj naš predlog):
- abibliofobija = strah, da nam bo zmanjkalo čtiva (še pred koncem dopusta ali med vikendom, ko so knjižnice zaprte)
- bibliofil (prvič natisnjeno leta 1820) = (gr. philia – prijateljstvo) = knjigoljub, ljubitelj in občudovalec in zbiralec knjig, žargonsko tudi knjižni molj
- bibliofilija = ljubezen do knjig
- bibliokleptoman (gr. kleptein – krasti) = človek, ki ima neustavljivo potrebo ukrasti knjigo
- bibliomanija (prvič uporabljeno leta 1734) = strastno zbiranje knjig
- bibliomanijak = ekstremna obsesija z zbiranjem knjig
- bibliopolist (prvič uporabljeno leta 1541) = prodajalec knjig, posebno starih, redkih, posebnih primerkov
- bibliolatrija = čaščenje neke knjige (posebno Biblije)
- bibliomantija = prerokovanje iz dela besedila, ki ga izberemo z zaprtimi očmi iz knjig, ko se je odprla na naključni strani
- morosofist (fr. morosophe, gr. morosophos, moros – neumen + gr. sophos – modrost) = neumnež, ki o sebi misli, da je pameten, izobražen bedak
- bibliofagist = požrešen, nenasiten bralec, knjigožer
- bibliobibuli (prvič v letu 1957) = (lat. bibulous, bibere – piti) = ljudje, ki preveč berejo, so pijani od knjig, ne vidijo in ne slišijo ničesar drugega
- biblionostik = človek, ki ima izjemno široko znanje o knjigah
- bibliosofija (gr. sophos) = modrost o knjigah
- bibliosofist = človek, ki je še posebej razgledan glede knjig
- bibliotaf (fr. bibliotaphe, gr. taphos – pogreb) = nekdo, ki kopiči knjige, a jih ne prebere, jih skriva in zaklepa, da ne bi bile v rabi
- biblioklast (prvič zapisano 1875–1880) (gr. ikon – podoba + klastein – razbijati) = človek, ki poškoduje, uničuje, zažiga knjige
Tokrat nekaj več o besedi bibliosmija, ki jo je leta 2014 iz radoživega dolgočasja na Twitterju zapisal dr. Oliver Tearle z Univerze Loughborough.[1] Strast dr. Tearla so knjige in literatura, rad pa ima tudi besede, povezane s knjigo. Besedo bibliosmija je sestavil iz dveh korenov za knjigo (gr. biblio) in vonj (angl. smell) in z njo opisal, da je tudi vonj oz. aroma, duh pomemben del bralne izkušnje.
Za razliko od e-knjig natisnjene knjige dišijo po tiskarskem črnilu, barvi in lepilu. Kemične reakcije med snovmi, ki jih nanašamo na papir, so pravzaprav znak propadanja papirja. Kot pravi Tearle, je tisto, kar vohamo, počasna smrt knjige skozi dolgo časovno obdobje. Nove knjige dišijo drugače od starih, tiste nedotaknjene drugače od tistih, ki so šle skozi veliko rok. Vsaka knjiga ima svoj individualen vonj, a na splošno velja (ob primerni hrambi in skrbi za tisk seveda), da bolj kot je knjiga stara, bolj sladkobna je bibliosmija v dobesednem in prenesem pomenu.
Privlačnost bibliosmije je v tesni povezavi med spominom in vonjem. Antikvariat je na primer takšen prostor, kjer oživijo spomini ne samo zaradi knjig, ki smo jih nekoč morda posedovali sami ali naši bližnji, ampak tudi zaradi vonja porumenelega papirja. Nos nam skoraj z detektivsko gotovostjo razkrije, ali je bila knjiga nazadnje v škatli in v nekem temnem zatohlem kotu kleti ali pa je ležala ob fotelju strastnega kadilca, prav tako kot naše oči ne morejo spregledati madežev od hrane in pijače in sledi čačk in podčrtovanja.
Ko vonj knjige vstopi v naše nosnice, nas prevzame občutek bibliosmije. Zlahka postanemo odvisni od vonja knjig in težko se mu odpovemo, prav tako kot se težko odpovemo teži knjige v svojih rokah in skorajda ne moremo brez zvoka, ko zašelesti list pri obračanju strani in zgodbo počasi odlagamo z desne strani na levo. Seveda pravkar zapisanega zapriseženi bralci e-knjig ne morejo potrditi in to čutno razsežnost zlahka zanemarijo v korist spominskih kapacitet svojega bralnika ali tablice.
A celo bralci e-knjig ne ostanejo brez čutnega doživljanja branja »starih dobrih« knjig, saj je na trgu vseh mogočih instant proizvodov moč kupiti tudi svečo bibliosmija https://fromthepagecandles.com/products/bibliosmia.
Ne glede na to, ali beremo tiskane ali e-knjige, je v resnici pomembno samo to, da beremo in da ne nehamo brati. Če pa imamo možnost, da lahko pri branju uporabimo vse čute, toliko bolje! Sveta okoli sebe se je treba dotikati, ga gledati, poslušati in tudi poduhati. Šele takrat nas potovanje v realen, fantazijski ali virtualen svet resnično in globoko prežame in izpolni.
Prispevek pripravila: dr. Renata Zadravec Pešec
- Literarni blog Interesting Literature že od leta 2012 ustvarja plodovit pisec in lektor za angleščino na Loughborough University dr. Oliver Tearle. Njegov popularni blog ima več kot 24.000 naročnikov, več kot 110.000 sledilcev in je bil do zdaj že deležen več kot 22 mio ogledov. Cilj njegovega bloganja je preprost: odkriti malo znana zanimiva dejstva o svetu knjig in osvetliti nekatere najbolj nenavadne vidike literature. Na osnovi tega bloga je leta 2016 izšla knjiga The secret library: A book-lovers’ journey through curiosities of history in leta 2017 knjiga Britain by the book. ↑