Ker se po prispevku dr. Alenke Šauperl na predstavitvi novosti nismo imeli možnosti odzvati, smo se v uredništvu geslovnika SGC odločili, da tukaj izrazimo svoje mnenje.
Analizo vsebine članka je predstavil nekdanji urednik geslovnika SGC Matjaž Zalokar v prispevku Odgovor na očitke o domnevno vprašljivem razvrščanju književnosti oz. del o književnikih v Splošnem geslovniku COBISS.SI (https://knjiznicarske-novice.si/novica/1147/pokazi). Po tej predstavitvi se naše stališče ni spremenilo.
Način predmetnega označevanja za slovenske zamejske književnike je v postopku spreminjanja, tako kot smo to nakazali že konec letošnjega maja, ko se je to vprašanje porodilo na enem izmed prvih tečajev SGC, in sicer z rešitvijo, ki se nam zdi primerna in ne ruši strukture geslovnika.
Presenečeni pa smo nad načinom predstavitve prispevka dr. Alenke Šauperl pred širšo strokovno javnostjo, saj se za takšna vprašanja pričakuje, da se bodo reševala najprej in predvsem znotraj ožje strokovne skupine.
Kontrolirani slovarji so zaradi svoje strukture in zakonitosti izredno kompleksni in se nenehno razvijajo. Tako je za geslovnike povsem pričakovano, da se na podlagi prakse dopolnjujejo, spreminjajo in prilagajajo. Vsak, ki se ukvarja s področjem predmetne katalogizacije, se mora tega zavedati.
Maja 2021 smo z željo po konstruktivnem sodelovanju na tečaj SGC izjemoma sprejeli dr. Šauperlovo, čeprav je ta namenjen samo katalogizatorjem, in kasneje je med nami stekla pisna korespondenca. Pogovor se je dotaknil tudi teme razvrščanja književnosti in nakazali smo določene možnosti rešitve problema predmetnega označevanja slovenske zamejske književnosti. Zato je toliko bolj nenavadno, da se je pripravljenost za sodelovanje prelevila v takšen članek o našem geslovniku, kot je bil 28. septembra 2021 objavljen v Knjižničarskih novicah.
Analiza, ki ni narejena na dovolj velikem vzorcu, da bi kar koli dokazovala, in sklep deus ex machina označita, da je geslovnik SGC neuporaben. Moramo priznati, da nam je ta sodba, ki zlahka in brez argumentov daje v koš naše dvajsetletno delo in trud, popolnoma nerazumljiva.
Vzajemno delo se je v svetu knjižničarstva že pred več kot stoletjem izkazalo za zelo učinkovito. V IZUM-u smo si zmeraj želeli, si želimo in si bomo želeli sodelovati, še posebej če to prinaša konstruktivne rešitve. Sprejemamo tudi kritiko in smo pripravljeni za dialog, vendar se mora ta odvijati dostojno in na strokovnih temeljih. Dobro vemo, da je sodelovanje tisto, kar vodi k razvoju. In upamo, da tako mislijo tudi drugi v stroki. Le tako bomo izpolnjevali naše poslanstvo, ki je zadovoljevati potrebe naših uporabnikov. Tu smo predvsem in samo zaradi njih.
Prispevek pripravila: Biserka Fortuna, urednica Splošnega geslovnika COBISS.SI