Razstava del Prešernovega nagrajenca Stojana Kerblerja, skupaj s poglobljenimi razlagami izr. prof. in višje znanstvene svetovalke dr. Marjete Ciglenečki, je velik dogodek za IZUM in potrditev vloge našega fotografskega razstavišča ter kulturne vloge IZUM-a v Mariboru. Fotografska razstava je odprta od konca maja.
Nekega septembrskega dne leta 2002 sem našemu gostu iz OCLC Edwardu O’Neillu razkazal ptujskogorsko gotiko in ko smo se proti večeru spuščali »z gore« mimo Kerblerjeve domačije, se je odprl neverjeten pogled na visoko staro hruško, katere sadeži so žareli v zadnjih žarkih sonca, ki se je že spuščalo za Pohorje. Edward O’Neill, verjetno največji bibliotekarski strokovnjak, ki je kdaj hodil po naši hiši, je obstal kot vkopan. Iz nahrbtnika je izvlekel vse svoje fotografske naprave in se tako poglobil v fotografiranje, kot da je prav zaradi te hruške pripotoval iz Amerike. Pomislil sem, da smo v soseščini mojega dragega študentskega znanca Stojana Kerblerja in da za njegovo fotografsko nagnjenje ptujskogorska motivika gotovo ni brez pomena – svetli toni, liričnost, zanimanje za človeka in humornost ga vendarle ločijo od pregovorno mrkega Mariborskega kroga.
Spomnim se podobnega doživljaja z Zoráno Ercegovac iz Los Angelesa, največjo strokovnjakinjo za bibliografsko obdelavo zemljevidov, ki sem jo ob njenem nastopu na COBISS-ovi konferenci peljal k Jaki Emeršiču, Stojanovemu in mojem velikemu prijatelju. Vedel sem namreč, da v Ptujski knjižnici v tajnosti čuva Herbersteinovo zbirko starih atlasov, po katerih so mnogi iztegovali prste. In tudi tukaj je vneto šklepetal fotoaparat ob Zoránini šaljivi ponudbi, da bi lahko našla denar za odkup zbirke, a bi obvezno hotela zraven še markantnega dolgobradega Jakca. Če dodam še Trevorja Haywooda, ki mu je IZUM izdal prevod knjige o info-bogataših in info-revežih, ob obisku pa se je izkazalo, da je uveljavljen fotograf in vidno navdušen nad mariborskim fotografskim razstaviščem v Židovskem stolpu, lahko že sklenemo, da imajo knjižničarski informatiki nekakšen genski zapis za fotografiranje. Veseli me, da se širi krog navdušencev za umetniško fotografijo med Izumovci in z zadovoljstvom ugotavljam, da smo z odprtjem fotogalerije to navdušenje še dodatno spodbudili.
Bil sem stanovalec v Plečnikovem Akademskem kolegiju, kamor je Stojan Kerbler vsak dan zahajal v »temnico«, ko sta z Jocom Žnidaršičem poiskala še Mira Hojnika in Oskarja Dolenca v študentskem naselju pod Rožnikom ter so leta 1963 – pred 60 leti torej – ustanovili Fotogrupo ŠOLT (Študentska organizacija ljudske tehnike). Odtlej sva se videvala tudi na Poljanski 6, kjer je imela Zveza študentov, ki sem ji med drugim tudi predsedoval, svoj sedež. Naj poleg omenjenih štirih navedem še nekaj članov – Drago Arrigler, Arne Hodalič, Lado Jakša, Miško Kranjec, Tihomir Pinter, Miro Zdovc (dizajner notranje opreme naše hiše, za katero je prejel nagrado Prešernovega sklada, a od katere ni veliko ostalo) in bo jasno, da gre za prelomnico v zgodovini slovenske umetniške fotografije. Leta 1965 je bil Stojan tudi že član Fotokluba Maribor in leta 1971 soustanovitelj njegove najprodornejše skupine Mariborski krog, ki je še ena od zgodovinskih prelomnic v naši fotografski umetnosti. In takih razburljivih revolucij je bilo v Kerblerjevi fotografski karieri še nekaj in nikoli nisem čisto dobro razumel, kako se je taka mirna, premišljujoča, mehka natura vselej znašla tam, kjer je bilo najbolj napeto? In naj dodam, da niso bili prav daleč nazaj časi, ko je bil vsakdo, ki je pohajal okoli s fotoaparatom, osumljen za vohuna, in da so imeli po vojni kar nekaj let le štirje člani mariborskega fotokluba dovoljenje za fotografiranje na prostem: Drago Simončič, Franc Hlupič, Vlado Cizej in Franjo Pivka.
Kerblerjeva fotografija me je zanimala od samega začetka, saj me je njegov Haloški ciklus spominjal na moje rojstno Olimje. Njegove Koline pa sem lahko povezal z mednarodno odmevno etnološko raziskavo Roberta Garyja Minnicha, ki jo je več let vodil v Žetalah in okolici. Nekaj smo se trudili za njegovo zaposlitev na Univerzi v Mariboru, toda ni šlo in je kasneje dobil profesuro na Univerzi v Bergnu, kjer je leta 1979 tudi izšla njegova obširna študija The Homemade World of Zagaj: an interpretation of the ‘Practical Life’ among Traditional Peasant-Farmer in West Haloze, Slovenia, Yugoslavia, v njej so natančno popisane prav haloške koline.
Priznal bom, da je na moje zanimanje za Kerblerja zelo vplival Stane Bernik, študentski kolega s Filozofske fakultete, ki se je med prvimi zavzel za pravo mesto fotografije v naši umetnostni zgodovini. Sreča naših umetnostnih fotografov pa je, da se je vrsta proučevalcev njihovega dela hitro razširila in je pošteno, da na tem mestu dodamo še njihova imena: Bassin, Lampič, Kambič, Gabršek Prosenc, Globočnik, Ferlež, Jeraj, Čerin, Ritonja … in seveda Marjeta Ciglenečki, ki je poleg kapitalnega besedila Fotografija na Slovenskem samo o Stojanu Kerblerju objavila vsaj šest temeljitih vpogledov, ki prispevajo, da je danes ne le najbolj trofejni fotograf, ampak tudi najbolj raziskan in interpretiran.
Mislil sem, da bi bil najboljši naslov tokratne Kerblerjeve razstave kar Delo. Po eni strani gre za značilen izsek iz njegovega umetniškega dela, po drugi strani pa za zapise o napol skrivnostnem, kar malce alkimističnem delu pri kuhanju sijajnega aluminija.
Kerbler je to slikal (tako namreč on po ljudsko poimenuje svoje fotografiranje) »od znotraj«, ne »od zunaj«, saj je bil ves svoj delovni vek »energetik« v tej tovarni. Velikansko strateško postrojenje je kot vesoljski izum pristalo na meji med Dravskim poljem in Halozami, da bi kot kubistična skulptura arhitekta Fűrsta tekmovala s filigransko ptujskogorsko baziliko.
»Tovarna ni fotogenična,« je rekel fotograf Kerbler, ko pa so na fotografiji ljudje pri delu, se vse spremeni in nastane zgodba. Zabeležil je neštete trenutke trka in stapljanja starožitnosti dovčerajšnjih kmetov, ko so opravljali svoj vsakdanji šiht, z neobčutljivostjo tehnoloških struktur. Danes se ne ve, ali bo tovarna preživela, bodo pa zagotovo preživele Kerblerjeve fotografije o njej.
Bralce prijazno vabimo k ogledu kratkega filma, posnetega v prostorih IZUM (pred znamenito tapiserijo Marija Preglja), v katerem se dr. Marjeta Ciglenečki pogovarja s fotografom Stojanom Kerblerjem.
Prispevek pripravil: mag. Franci Pivec