Večkrat nagrajeni režiser in fotograf Rudi Uran je v Razstavišču IZUM na ogled postavil razstavo z naslovom Levitacija, ki se tematsko povezuje s spremljajočo video projekcijo z naslovom Dve baladi.
Fotografska razstava in video projekcija sta del istega koncepta, s katerim umetnik nagovarja gledalca k razmisleku o času. Video Dve baladi združi dve življenjski obdobji, ki sta na prvi pogled nezdružljivi. Vse, kar prinaša mladost, je starost že doživela, kar prinaša starost, pa ni dano vsakomur. Video nas oddalji od našega običajnega, linearnega dojemanja časa, v katerem je beseda minljivost zastrašujoča in polna tesnobe. S prepletom podob, ki ga umetnik vešče doseže z mojstrskim obvladovanjem izraznih možnosti tehnike, gledalcu ponudi drugačen pogled na čas. Linearnost zamenja za cikličnost, plastenje in prepletanje. Vsak začetek ima konec in vsak konec je nov začetek.
Levitacija pa čas povsem ustavi, celo zanika. V ospredje postavi trenutek kot edino kategorijo, vredno naše pozornosti. Umetnik kot model uporabi štirinajstletno plesalko, ki kljubuje sili težnosti in drugim naravnim zakonom. Pri tem nas hote ali nehote prestavi v nek drug trenutek okoli leta 1880, ko je Edgar Degas v svojem ateljeju oblikoval kip štirinajstletne plesalke z izvirnim naslovom La Petite Danseuse de Quatorze Ans. Degas je v svojih številnih upodobitvah plesalk v ospredje postavljal tisto, kar običajno ostane skrito pred občinstvom (utrujenost, stiska plesalk). S tem zavedanjem postane lebdenje današnje štirinajstletne plesalke večplastno. Kljub temu da nas umetnik s postavljanjem figure v najrazličnejše vizualno atraktivne prostore napeljuje v lahkotnejše sprejemanje trenutka, ne moremo mimo spoznanja, da je življenje pač preplet trenutkov. Čeprav je pristanek na tleh neizbežen, nas lahko že naslednji trenutek nek dogodek, lepa misel ali prijazen nasmeh ponovno dvigne med oblake.
Prispevek pripravila: dr. Janja Batič