Za posneta govorna, strokovna in leposlovna dela se je uveljavil izraz zvočna knjiga (Ločniškar-Fidler, 2006), ki je v Bibliotekarskem terminološkem slovarju (Kanič et al., 2009) definirana kot zvočni zapis besedila knjige.
V Sloveniji so zvočne knjige prisotne že nekaj časa, s tehnološkim razvojem spleta, tablic in pametnih telefonov pa so dobile ponovni zagon (Pešut, 2022). Leta 2017 je podjetje Audibook razvilo mobilno aplikacijo Audibook, ki omogoča poslušanje zvočnih knjig v slovenščini (Povše, 2022). Te so od leta 2021 za izposojo dostopne tudi preko COBISS+.
Da lahko uporabniki hitro najdejo zvočne knjige, je bilo treba v COBISS+ pri iskanju dodati možnost omejevanja in prikaza v filtrih. Pri pripravi algoritma za izbor zapisov se je pokazalo, da bi lahko z nekaterimi dopolnitvami v bibliografskih zapisih v bazi podatkov COBIB.SI omogočili boljše rezultate iskanja in prikaza.
Zvočne knjige v slovenskih knjižnicah
Največjo zbirko zvočnih knjig v Sloveniji ima Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Knjižnični fond zajema okrog 6.300 zvočnih knjig v obliki MP3 (Pešut, 2022). V bazi podatkov COBIB.SI je katalogiziran le manjši del te bogate zbirke. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) ima v svoji lokalni bazi približno 2.500 zapisov za zvočne knjige. Sledi Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) z več kot 1.500 zapisi in nato splošne knjižnice. Med slednjimi imata Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) in Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (SIKMS) 1.400 zapisov. Druge knjižnice, kot so Mariborska knjižnica (SIKMB), Goriška knjižnica Franceta Bevka (SIKNG) in Mestna knjižnica Kranj (SIKKR), pa približno 1.000 zapisov za zvočne knjige. V obdobju med 2018 in 2022 je bil v letni prirast bibliografskih zapisov za zvočne knjige v bazi podatkov COBIB.SI med 500 in 600 zapisov.
Opredelitev zvočne knjige v formatu COMARC/B
Pri vpeljavi omejevanja po zvočnih knjigah pri iskanju v COBISS+ in njihovega prikaza v filtrih je bilo kar nekaj težav pri določitvi algoritma za izbor zapisov. Zaradi neenotnih bibliografskih zapisov je bilo treba najprej določiti, kateri podatki v formatu COMARC/B definirajo zvočno knjigo.
Pri katalogizaciji netiskanega gradiva se najprej osredotočimo na nosilec in nato na vsebino, ki je na nosilcu (Ločniškar-Fidler, 2006). Za zvočne posnetke na fizičnih nosilcih upoštevamo pravila po standardu ISBD(NBM), spletne zvočne knjige pa se obravnavajo kot elektronski vir, zato upoštevamo pravila po standardu ISBD(NBM) in ISBD(ER).
Zvočne knjige na fizičnem nosilcu se po formatu COMARC/B kodirajo kot neglasbeni zvočni posnetek z vsemi pripadajočimi polji za zvočne posnetke (tabela 1). Spletne zvočne knjige pa kot elektronski vir z vsemi pripadajočimi polji za elektronske vire in nekaterimi polji, ki so značilni za neglasbene zvočne posnetke (016, 071, 125c, 127, 322, 323) (tabela 2).
Na sliki 1 je primer bibliografskega zapisa za zvočno knjigo Sapramiška avtorice Svetlane Makarovič, ki je izšla na CD-ju, katalogizirana kot neglasbeni zvočni posnetek. Na sliki 2 je primer bibliografskega zapisa za spletno zvočno knjigo Sapramiška avtorice Svetlane Makarovič, ki je izšla v formatu mp3, in je katalogizirana kot elektronski vir. V obeh primerih so podatki o vrsti gradiva, oznaki za govorjeno besedilo in splošna oznaka gradiva označeni z rumeno.
Zajem in prikaz zvočnih knjig v COBISS+
Zvočne knjige so glede na konceptualno definicijo in opredelitev v formatu COMARC/B vključene v dve izhodiščni skupini zapisov:
-
- neglasbeni zvočni posnetki
- spletni zvočni posnetki.
Zato je prvo vprašanje pri oblikovanju algoritma za zajem zapisov in prikaz zvočnih knjig v COBISS+ bilo, kako izluščiti zapise za zvočne knjige iz dveh skupin zapisov za zvočne posnetke.
Naša prva dilema je bila ali lahko obravnavamo vse zapise s kodama i – zvočni posnetek, neglasbeni v podpolju 001b – Vrsta zapisa in m – monografska publikacija v podpolju 001c – Bibliografski nivo kot zvočne knjige?
Pri spletnih zvočnih posnetkih je bila težava še večja, ker je s kodo “h” – zvok v podpolju 135a – Vrsta elektronskega vira označena cela vrsta spletnih virov, ki ne ustrezajo definiciji zvočne knjige. To so predvsem radijske oddaje in intervjuji, podkasti, koncerti, prireditve ipd.
Ugotovili smo, da pri zapisih spletnih zvočnih posnetkih edino podpolje 125c – Oznaka za govorjeno besedilo najbolj zanesljivo določa, da gre za zvočno knjigo. Zato se med zvočne knjige lahko upoštevajo le zapisi za spletne vire z izpolnjenim podpoljem 125c. Žal je analiza pokazala, da podpolje 125c ni dosledno izpolnjeno ne v zapisih za neglasbene zvočne posnetke ne v zapisih za spletne zvočne posnetke.
Zato je treba poudariti, da je pri opisu spletnega zvočnega posnetka poleg pravilnega bibliografskega opisa zelo pomembno, da izpolnimo tudi podpolje 125c – Oznaka za govorjeno besedilo, tudi, če vpišemo samo kodo »z« – drugo. Brez tega podatka se namreč zapis v COBISS+ ne bo uvrstil med zvočne knjige.
Poleg tega pa zgolj prisotnost podpolja 125c – Oznaka za govorjeno besedilo za zajem zvočnih knjig ni dovolj. To podpolje vsebuje poleg kod za literarno vrsto in nekatere neliterarne zvrsti tudi kode, kot so zvok, intervju, reportaža, reklamna besedila, referat s konference ipd., ki presegajo zadani okvir opredelitve zvočne knjige. Zato algoritem zapisov s temi kodami izloči iz iskanja in prikaza.
Iz zajema zapisov smo izločili še zapise, ki imajo v podpolju 001t – Tipologija dokumentov/del navedeno kodo »2.19« – radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca, saj tudi ti ne ustrezajo naši opredelitvi zvočne knjige.
Na podlagi analize se zato za zvočne knjige v COBISS+ upoštevajo zapisi z bibliografskim nivojem m – monografska publikacija (podpolje 001c), ki jih razporejamo v dve skupini na podlagi posamičnih kod:
-
- neglasbeni zvočni posnetki (001b=i) brez tipa 2.19 in z izbranimi kodami v podpolju 125c. Uvrstijo se tudi zapisi, kjer podpolje 125c ni izpolnjeno.
- elektronski viri (001b=l) z izpolnjenim podpoljem 125c (z izbranimi kodami) in brez tipa 2.19.
Pri iskanju po zvočnih knjigah se na seznamu zadetkov in v filtrih hkrati izpišejo zapisi za neglasbene zvočne posnetke (zelene puščice na sliki 3) in spletne zvočne posnetke (rdeče puščice na sliki 3).
V vzajemni bazi podatkov COBIB.SI je bilo konec maja 2023 približno 8.100 bibliografskih zapisov za zvočne knjige, med katerimi je še vedno več kot polovica na CD-jih, četrtina na kasetah, osmina pa je dostopna prek spleta. Glede na jezik je okrog 60 % v slovenščini, 22 % v angleščini in 10 % v nemščini. Glede na ciljno skupino je več kot polovica namenjena odraslim, četrtina otrokom in samo 3 % mladini. Glede na vrsto vsebine po vrstilcu UDK za iskanje je 53 % zvočnih knjig leposlovnih in 24 % za učenje jezikov. Po oznaki za govorjeno besedilo (koda iz podpolja 125c) pa je pripovedne proze 43 %, poučevanje jezika 30 %, drugih vrst besedil 10 % in 5 % poezije.
Letos (stanje na 8. 6. 2023) je izšlo kar 162 novih naslovov zvočnih knjig. Vabljeni k ogledu naslovov in poslušanju na povezavi: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=py%3D2023&db=cobib&mat=audiobooks&max=100.
Prispevek pripravila: Andreja Krajnc Vobovnik
Literatura:
-
- COMARC/B format za bibliografske podatke: priročnik za uporabnike. (2008). IZUM. http://e-prirocniki.izum.si/EntryFormDesktopDefault.aspx?tabid=38&type=manual&manual=1_Comarc_B_svn
- Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P., & Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije; Narodna in univerzitetna knjižnica.
- Ločniškar-Fidler, M. (2006). Leposlovje ni le na papirju. Šolska knjižnica, 16(1), 25–30.
- Pešut, I. (2022). Zvočne knjige NUK-a za Slovence po svetu: diplomsko delo (p. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (44 f.))). [I. Pešut]. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83001
- Povše, M. (2022). Zvočne knjige v slovenskem jeziku. Blog COBISS, 7. 4. 2022, https://blog.cobiss.si/2022/07/04/zvocne-knjige-v-slovenskem-jeziku/