Med 14. in 16. 5. 2023 sem se udeležil knjižničarske konference Next Library v Aarhusu na Danskem, ki jo organizira Splošna knjižnica v Aarhusu.
Na konferenci se zbere mednarodna skupnost strokovnjakov, povezanih s knjižnicami in knjižničarstvom, ki premikajo meje in raziskujejo vselej spreminjajoče se delo v splošni knjižnici.
Rdeča nit vsake konference Next Library sta druženje in mreženje ob predstavitvah strokovnih tem. Tako se v času konference prepletajo družabni in strokovni dogodki, ki subtilno in na popolnoma naraven način spodbujajo povezovanje udeležencev iz vsega sveta.
Program se je začel že v soboto in nedeljo z raznimi aktivnostmi, ki spodbujajo navezovanje stikov. Udeleženci smo imeli v teh dveh dneh na razpolago voden ogled mesta, obisk knjižnic Gellerup ali Risskov, delavnice na temo knjižničarstva in mnogo več. Sam bi izpostavil plavanje v Severnem morju in delavnico »Libraries as Facilitators of Nature Connectedness«, v sklopu katere smo se sprehodili v bližnji gozd in ob peki kruha na tabornem ognju govorili o vlogi narave in kako jo povezati s knjižničnimi storitvami. Na Danskem namreč vedno bolj poudarjajo pomen narave v vseh pogledih življenja in povezavo ljudi z naravo, ki se v sodobnem svetu vse prehitro izgubi. Splošna knjižnica v Aarhusu prav na tem mestu organizira poučne delavnice za otroke in obilo drugih aktivnosti, ki krepijo našo povezanost z naravo.
V nedeljo je bilo tudi neuradno odprtje konference v DOKK1, ki je javni prostor v obliki kulturnega centra, v katerem so združeni splošna knjižnica, upravna enota in snemalni studii nacionalne televizije (https://www.dokk1.dk/english). Zanimivost tega kulturnega centra je tudi “The Gong”. Gre za največji cevast zvonec na svetu (težek 3 tone in dolg 7,5 metra), ki je neposredno povezan s porodnišnico v Aarhusu. Tako lahko ob rojstvu otroka starši pritisnejo na stikalo v porodnišnici, ki sproži ta zvonec in naznani rojstvo otroka.
V ponedeljek je bila po uvodnih nagovorih prva osrednja govorka Katherine Richardson, oceanografinja z Univerze v Köbenhavnu, ki se ukvarja s sistemskimi vedami o Zemlji. Preprosto povedano: preučuje, koliko ljudi lahko prenese Zemlja in kako to trajnostno doseči. Zemlja je samo ena, in ko porabimo vse surovine, novih več ne bo. Predpostavila je, da so edina prava valuta na voljo na Zemlji surovine in ne denar, ki ga uporabljamo. V strokovnem in na trenutke duhovitem nastopu je prikazala dejansko stanje brez olepšav, kar se je vseh prisotnih močno dotaknilo.
Sledile so delavnice in kratke predstavitve, imenovane »Ignite talks«. Sam sem se udeležil delavnice »Making Room For Change: Letting Go«, ki jo je vodila Michelle Frisque. Gre za strokovnjakinjo, ki se že 20 let ukvarja s knjižnicami in tehnologijo, ki jo uporabljajo. Na tem področju seveda ves čas prihaja do sprememb glede poslovanja in uporabljenih tehnologij, s katerimi se morajo knjižničarji soočati, kar je seveda za nekatere lažje, za nekatere pa izredno težko. Vsaka sprememba namreč s seboj prinese določeno mero stresa, s katerim se morajo spopasti. Predstavila je posamezne faze, skozi katere gremo vsi ob spremembah in kako postopati, da je postopek za posameznika in celoten kolektiv lažji. Izrednega pomena je, da ugotovimo, česa nas je strah in zakaj nas določena sprememba prizadene, in določimo svoj pomen v kolektivu zunaj določene operativne naloge, ki nam je bila zadana. S tem se opolnomočimo, da smo pomembni za kolektiv, tudi če se neka specifična naloga ali projekt, za katerega smo odgovorni, ukine, saj se zavedamo, da bomo v prihodnje lahko uspešno prispevali h kolektivu z novimi idejami in projekti.
Dogajanje se je zaključilo z drugim osrednjim govorcem (Ben Mardel), ki je govoril o podpori učenja skozi igro v knjižnicah (Supporting Playful Learning in Libraries: A Pedagogy of Play).
Po koncu konference so nam organizatorji poslali tudi povezavo do zanimive zloženke, v kateri je opisano, kako otroke spodbujati pri pripovedovanju zgodb: TalesToolKit
Vredno je izpostaviti tudi naslednje projekte, ki so bili zmagovalci EIFL-ovega natečaja:
V projektu Isl@nd of Openness for Children and Families je Martyna Maliene predstavila spletno knjižnično igro, s katero se knjižnice skozi virtualno realnost povežejo z uporabniki. Na tak način želijo vključiti predvsem socialno izključene družine.
Projekt Book Bunk Trust je predstavila Marianne Wamuyu iz Kenije. Tam se ukvarjajo z obnovo knjižnic. Pri tem hočejo vzpostaviti okolje in prostore, kjer se uporabniki počutijo varni. Otrokom skozi igro (družabne igre, lego kocke, ogromen šah in Scrabble …) pomagajo pri razvijanju socialnih veščin in razvoju osebnosti.
Ivan Eduardo Triana Bohorquez je predstavil kolumbijski projekt Welcome to the Creative Library. Že pred 13 leti je začel projekt s ciljem opolnomočati mladino, ki je izpostavljena veliki revščini in le s težavo pride do izobrazbe. Ravno pri tem pa lahko knjižnica zelo pomaga. V tako revnem okolju sanje hitro zbledijo, zato se trudijo skupaj iskati rešitve. To počnejo z branjem knjig in jih nato uporabijo kot navdih za spremembo v svojem okolju. V tem času so skupaj posadili več kot 4000 dreves, nahranili 200 potepuških psov, v knjižnici zgradili dve učilnici in še marsikaj drugega. Trenutno 20 študentov teče v dobrodelne namene, da bi zbrali denar za rekreacijski prostor oz. fitnes.
Zadnji zmagovalni projekt je I have the right to read: a reading program for children, ki ga je predstavila Jelena Rajic. Gre za delavnico za otroke v sklopu knjižnice, kjer se lotijo raznih tem in nalog, ki spodbujajo in izboljšujejo bralne sposobnosti, socialne veščine in osebnostno rast.
Izpostavil bi še predstavitev o prikazu knjižničnega dela skozi stalno zvočno zbirko/razstavo v NYU (New York University Libraries). Razstavo so pripravljali več let in zbrali več kot 50 ur posnetkov knjižničnih delavcev, iz katerih so naredili to razstavo. Prav tako so v ta namen izdelali 6 različnih škatel, vsaka pa ima svojo prav posebno zgodbo.
Zelo zabaven je na primer njihov knjižni radio. Poslušanje posnetka Library Alive toplo priporočam: Radio — Rule No 5: The Library Is A Growing Organism
Osrednji govorec zadnjega dne je bil Yoeri Albrecht iz centra De Balie v Amsterdamu, ki je govoril o demokraciji (Living Democracy: Shaping Democracy and Citizenship with Art and Theatre). Poudaril je, da demokracija ni fiksna struktura, ampak jo gradita in vzdržujeta družba in družbeni dialog. Tako sama po sebi ni samoumevna, ampak je posebna in dragocena in se moramo nenehno truditi, da jo ohranjamo.
Prispevek pripravil: Tadej Serdinšek