V letu 2022 je že osmo leto zapored potekalo spremljanje kakovosti zapisov dnevne produkcije. Tudi v tem letu so rezultati analize priporočil, ki smo jih zabeležili pri pregledovanju, pokazali, da so podatki razmeroma dobri. Delež manjkajočih neobveznih podatkov se počasi znižuje, se pa kaže, da katalogizatorji še niso povsem usvojili sprememb v katalogizacijski praksi, ki so bile uvedene v zadnjem obdobju.
Spremljanje kakovosti dnevne produkcije v letu 2022
Spremljanje kakovosti zapisov dnevne produkcije se izvaja od junija 2015 z metodo vzorčenja 10 % bibliografskih zapisov s pripadajočimi normativnimi zapisi, ki so bili kreirani na določen dan[1]. V letu 2022 smo izvedli 42 zajemov in tako zajeli skupaj 23.332 zapisov. V vzorec je bilo vključenih 2.337 zapisov, ki jih je kreiralo 344 različnih katalogizatorjev iz 178 različnih ustanov.
V pregledu brez predloge (razen virov, ki so prosto dostopni prek spleta) je bilo ugotovljeno[2], da je bilo v letu 2022 33 % zapisov ustreznih, 43 % zapisov je imelo manjšo pomanjkljivost, 4 % zapisov pa ni dobilo preglednega komentarja (npr. zapisi začetnikov s statusom novinci ipd.).Pri 20 % zapisov smo zasledili eno ali več večjih pomanjkljivosti, kot je to določeno s Kriteriji za ocenjevanje bibliografskih in normativnih zapisov v COBISS.SI (2009), ali pa so zapisi vključevali napake, povezane s formatom (zlasti blok 1XX in točke dostopa). Na pomanjkljivosti smo opozorili s 371 elektronskimi sporočili, ki smo jih poslali 174 različnim katalogizatorjem iz 112 različnih ustanov.
Tudi v letu 2022 smo izvedli vsebinsko analizo priporočil v skladu z definicijo kakovosti podatkov v bibliografskem in normativnem zapisu, ki določa dimenzije kakovosti. Po tej definiciji je podatek v bibliografskih in normativnih zapisih kakovosten, kadar je ta naveden v edinstvenem zapisu (EDIN), semantično točen (SEMTOČ), točno prepisan (TOČPRE), strukturalno popoln (STRUPOP), vsebinsko popoln (VSEBPOP), strukturalno skladen (STRUSKLAD), vsebinsko skladen (VSEBSKLAD), oblikovno dosleden (OBLIDOS), predviden oziroma ni odvečen (ODVEČ), aktualen (AKT) in je (lahko) dodatno informativen (DODV).
V 1.051 bibliografskih zapisih z vsaj eno pomanjkljivostjo smo analizirali 2.196 slabih podatkov na nivoju podatkovnega elementa ali nivoju zapisa, kot to določa posamezna dimenzija. Najbolj pogosto so manjkali priporočljivi podatki (DODV; 30 %) in drugi podatki (STRUPOP; 12 %). Beležili smo tudi težave s točnostjo (SEMTOČ; 33 %) in oblikovanjem (OBLIDOS; 9 %) podatkov. Sledile so napake, povezane z odvečnimi podatki (ODVEČ; 4 %), vpisom podatkov v napačno (pod)polje ipd. (STRUSKLAD; 5 %), pomanjkljivostjo podatkov (VSEBPOP; 1 %) ter neujemanjem podatkov (VSEBSKLAD; 3 %). Zatipkanih podatkov (TOČPRE) je bilo 4 odstotke; zasledili pa smo le en podvojen bibliografski zapis (EDIN) (slika 1).
V primerjavi s prejšnjimi leti opazimo, da je bilo v letu 2022 podano manj priporočil za vnos neobveznih podatkov, se je pa delež napačnih podatkov (SEMTOČ) v letu 2022 zvišal (slika 1).
Nepotrebno določanje vrednosti indikatorjev za izdelavo dodatnih vpisov
Podrobna analiza napak dimenzije semantična točnost (SEMTOČ) je pokazala, da se kar dve tretjini priporočil v okviru te dimenzije nanašata na napačne (oz. odvečne) vrednosti indikatorjev v poljih 701 in 702[3]. Napaka izhaja iz ukinitve dodatnih vpisov po sklepu, ki ga je konec leta 2020 objavila Komisija za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga (Krasovka) v dokumentu Ukinitev dodatnih vpisov (2021).
Tovrstne napake sicer nimajo vpliva na iskanje virov, predstavljajo pa nepotrebno oziroma odvečno delo v procesu katalogizacije vira.
Dodatni vpisi (listki) so bili namenjeni listkovnemu katalogu in izpisu bibliografij. Za listkovni katalog so bili poleg glavnega vpisa (listka) lahko izdelani še dodatni kataložni listki. Uporabnik je s pomočjo dodatnih vpisov lahko iskal gradivo glede na določene pomembnejše podatke (npr. soavtorje, naslove ipd.), ki niso bili izbrani za značnico v glavnem vpisu. Na dodatnem vpisu so se lahko ponovili vsi ali le nekateri podatki glavnega vpisa, kazal pa je na značnico glavnega vpisa. Informacijo, da je bil dodatni listek izdelan, smo navedli v glavnem listku na področju sledišča z arabsko številko. Z vzpostavljanjem računalniškega vnosa podatkov je bilo treba podpreti tudi izdelavo dodatnih listkov in generiranje informacije v sledišču glavnega vpisa (slika 2). V formatu COMARC/B je izdelava dodatnih listkov omogočena z določanjem vrednosti indikatorja pri nekaterih poljih.
Ker knjižnice fizičnih listkov ne potrebujejo več, je tudi o podatek o izdelavi dodatnega listka nepotreben, zato pri vnosu v formatu COMARC/B v sistemu COBISS.SI ni treba določati vrednosti indikatorjev, ki so namenjeni generiranju informacije o dodatnem vpisu.
Spremembe navajanja vrednosti indikatorjev po poljih formata COMARC/B so po dokumentu Ukinitev dodatnih vpisov (2021) naslednje:
-
- V polju 200 je vrednost indikatorja 1 samo v primeru, ko je bibliografski vir katalogiziran pod stvarnim naslovom (tj. polji 700 in 710 nista izpolnjeni), v preostalih primerih je vrednost indikatorja 0.
- V polju 423, ki se uporablja za vnos podatkov o vsebovanih ali dodanih delih (naslovi in pripadajoči avtorji), je vrednost drugega indikatorja vedno 0.
- V poljih v bloku 5XX, ki se uporabljajo za vnos variantnih naslovov[4], je vrednost prvega indikatorja vedno 0. Če je vzporedni naslov že naveden v podpolju 200d, polja 510 ne izpolnimo.
- V poljih 701 in 702, v kateri vnašamo alternativne in sekundarne odgovornosti, prvi indikator nima privzete določene vrednosti. Če je treba vir izločiti iz izpisa osebne bibliografije, določimo vrednost indikatorja 2.
- Spremembe vrednosti indikatorjev veljajo tudi za podpolja 1 v vgradnih poljih.
Krasovka je objavila še nekaj primerov, ki prikazujejo rabo nove prakse.
Katalogizatorje vabimo, da spremljajo novosti Komisije za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga in dopolnitve formatov COMARC/B in COMARC/A. Pri delu lahko preverijo tudi sklepe in pogosta vprašanja, ki jih je objavila prejšnja komisija, ter odgovore na pogosta vprašanja, ki jih pripravlja Nacionalni bibliografski center Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK).
Prispevek pripravila: mag. Branka Badovinac
- Zapise zajamemo v COBIB.SI z iskalno zahtevo, pri čemer izločimo: zbirne zapise (dt=c), zapise, označene za brisanje (rs=d), predhodne nepopolne kataložne zapise oz. CIP-zapise (rs=p), prve vnose zapisa (rs=i), zapise, ki so bili vpisani s konverzijami lokalnih baz (cr=*old), programsko kreirane zapise, ki so preneseni iz baz Springer (cr=ctk springer) in Ebrary (cr=uplsi*) ter drugih virov, npr. prenos iz baze ISSN v bazo ELINKS ipd. (cr=knt izum_), ter zapise, ki so jih kreirali ali redigirali katalogizatorji iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) (cr=nuk*, re=nuk*). ↑
- Pri rezultatih je treba upoštevati, da vzorec ne zajema zapisov iz NUK-a, ki v COBIB.SI prispevajo približno 10 % letnega prirasta. Tudi programski segment COBISS3/Katalogizacija s programskimi kontrolami preprečuje vnos nekaterih napak že ob kreiranju novih zapisov. Poleg tega so z metodo pregleda brez primarnega vira nekateri podatki težje preverljivi. ↑
- Napaka lahko nastane tudi zaradi uporabe metode kreiranja novih zapisov na podlagi prirejanja podobnega zapisa (COBISS3/Katalogizacija, 2023, pogl. 8.3.2), vendar nimamo podatka, koliko zapisov je bilo kreiranih s to metodo. ↑
- To so polja 510–518. ↑