Računalniški muzej, od 2022 s stalnimi prostori na Celovški cesti 111 v Ljubljani (zraven Kina Šiška), že 20 let ohranja informacijsko dediščino in širšo javnost izobražuje o zgodovini računalništva. Tri dni na teden smo odprti s stalnimi in občasnimi razstavami, cel teden pa izvajamo vodene oglede za šolske in druge zainteresirane skupine, otroke v starosti od 7 do 13 let učimo osnov programiranja in gostujemo številne dogodke, povezane z visoko tehnologijo. Od leta 2022 je naša Specialistična muzejska knjižnica – RMLJ tudi del sistema COBISS.
V zbirki Računalniškega muzeja, ki presega 6500 primerkov in je takšnega obsega zaradi številnih prijaznih donatorjev, ne ohranjamo le strojne opreme in literature, temveč tudi programje. V muzejskem laboratoriju le-to skrbno arhiviramo z minljivih podatkovnih medijev, in sicer z izmenljivih (diskete, CD-ji …) ali starih trdih diskov, na naš interni arhivski datotečni strežnik. V skladu z našo zbiralno politiko nas zanimata slovensko programje in programje, ki se je uporabljalo v Sloveniji. Moja strast je z vseh vetrov zbrati čim več takega programja, ga arhivirati in preizkusiti ter predstaviti, dokler še ni povsem pozabljeno.
V zadnjih letih smo pridobili dva odlično ohranjena kompleta disket za dostop do zgodnjega sistema COBISS, ki ju tu predstavljamo (slika 1). Sistem COBISS razvija Institut informacijskih znanosti (IZUM).
Ta programska oprema, ki deluje na operacijskih sistemih Windows 3.1 in novejših, je iz obdobja, ko dostop do interneta še ni bil tako razširjen in samoumeven, kot je danes. Predvsem primerek iz leta 1994 je še iz časa, ko so se organizacije in posamezniki med seboj sicer že povezovali prek klicnih modemov, ampak pogosto kar neposredno med dvema točkama ali prek sistemov BBS (angl. bulletin board system). Za razliko od storitev na internetu se takrat ni uporabljal spletni brskalnik, temveč terminalski ali besedilni dostop.
Če govorimo o dostopu do knjižničnega informacijskega sistema COBISS, je v meni še živ spomin na prvo srečanje s terminalom podjetja Digital Equipment Corporation (DEC); šlo je za model VT320 in njegov zaslon z značilnim fosforjem jantarne barve. Taki terminali so bili na voljo tudi v marsikateri slovenski knjižnici, kjer so javnosti omogočali iskanje po katalogih. Doma jih seveda nismo imeli. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so doma kraljevali hišni računalniki ZX Spectrum in Commodore 64, pozneje pa IBM-ovi osebni računalniki in tipično kompatibilne izvedbe drugih proizvajalcev.
Osebni računalniki so bili v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja že dobro zastopani in prek grafičnega uporabniškega vmesnika v operacijskem sistemu Windows 3.1 z miško so omogočali marsikaj. Le leto pozneje smo dobili tudi prvi komercialni operacijski sistem v slovenščini: Okna 95. Programje za dostop do sistema COBISS je bilo razvito za uporabo prav na takšnih sistemih doma in v službi.
Ker so COBISS-ove korenine in razvoj funkcionalnosti povezani z VAX-om, ki ga je razvilo podjetje Digital Equipment Corporation (DEC), in je bil COBISS razvit za odjemalce njihovih video terminalov (VT), je predstavljeno programje za Windows v bistvu terminalski odjemalec, ki znotraj grafičnega operacijskega sistema omogoča besedilni dostop do COBISS-a.
Pri programu COBISS/Connect 1.0, namenjenem knjižničarjem, to kaže že naslovna slika, lep primerek “cliparta”, kot smo ga bili takrat navajeni. Ponuja nam uporabniški vmesnik, ki je v celoti v slovenskem jeziku in podpira tudi naše znake, emulator terminala VT420 s pripadajočimi tipkami in ukazi, ki jih ni na PC-tipkovnicah, ter telefonski imenik s številkami modemov, ki jih lahko prek programa pokličemo za vzpostavitev zveze. Omeniti velja, da so ti modemi (in njihovi strežniki) že dolgo ugasnjeni in jih prek teh številk ne moremo več priklicati – zato žal ne moremo vzpostaviti zveze, da bi demonstrirali delovanje tega programja.
Za razliko od Connecta je program COBISS/OPAC 2.01 namenjen končnim uporabnikom, bralcem, ki iščejo gradivo. Uporabniški vmesnik je uporabniku bolj prijazen in poljuden. Poleg direktnega klicnega dostopa do COBISS-a je možno povezavo prek protokola telnet vzpostaviti tudi prek interneta, ki temelji na protokolu TCP/IP in pri katerem namesto prek telefonske številke do posameznih knjižnic dostopamo prek domene, npr. ctklj.ctk.si za Centralno tehniško knjižnico. Tudi protokol telnet je danes že stvar preteklosti in COBISS na njem ni več na voljo; nadomestilo ga je varno povezovanje prek SSH.
V muzeju smo veseli, da smo lahko ohranili ta spomin na zgodnje programe za dostop do COBISS-a. Če imate tudi vi kak zanimiv kos strojne ali slovenske programske opreme za nas, bomo veseli, če nas kontaktirate na info@racunalniski-muzej.si.
Prispevek pripravil: Marko Štamcar, vodja laboratorija v Računalniškem muzeju
Pripis: Če želite obujati spomin na zlato dobo besedilnih vmesnikov, v muzeju v okviru sistema KATIS (ali tudi zunaj tega sistema) ponujamo izobraževalni modul Na pripovedništvu osnovano programiranje za neprogramerje, kjer se bomo naučili spisati interaktivno besedilno pustolovščino. Vabljeni!