Poti do znanja
Tik pred začetkom letošnjega poletja smo na Facebooku lahko spremljali zgodbo mačjega mladiča Mirana, ki je svoj začasni dom našel v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Pozneje se mu je pridružil še mačji brat Ivan Oranžni. 🙂
Knjižnice po svetu pogosto postanejo pribežališče in dom zapuščenih domačih mačk. Preberi več “Knjižnične mačke”
Britanska fundacija Nesta (Britanska inovacijska fundacija) in Univerza v Oxfordu sta pred kratkim predstavila izsledke raziskave o veščinah, ki jih bodo iskala podjetja in druge organizacije pri svojih zaposlenih leta 2030. Raziskava z naslovom “Prihodnost veščin: zaposlovanje leta 2030” sicer obravnava globalne trende, vendar je osredotočena na pričakovana dogajanja v ZDA in Veliki Britaniji, kar pa ne pomeni, da je z določenimi pridržki ni mogoče projicirati v naše okolje.
Poročilo raziskave napoveduje izginjanje delovnih mest, kot so šoferji, prodajalci, bančni uslužbenci, administratorji, referenti … Njihovo delo bodo nadomestili roboti in umetna inteligenca. Hkrati pa poročilo izpostavlja izobraževanje, zdravstveni in javni sektor kot področja, kjer je zaradi tehnološkega razvoja pričakovati rast potreb po visoko usposobljenih kadrih (npr. učiteljih, raziskovalcih na različnih področjih, predvsem biologije, biotehnologije, zdravstva in skrbi za starejše …). Preberi več “Knjižničarji med 10 najbolj iskanimi kadri naslednjega desetletja”
Pri zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva in vodenju katalogov je pomembna prednost vzajemne katalogizacije racionalna delitev dela, ki prinaša prihranek, tako z vidika časa kot finančnega vidika. Za eno gradivo/enoto zadošča le ena obdelava, zapis pa je nato dostopen vsem udeležencem v sistemu in v mreži COBISS.Net.
Za vzajemno katalogizacijo je značilna tesna povezava lokalnih baz podatkov posameznih knjižnic z vzajemno bazo podatkov. Preberi več “Razsežnosti in vpliv kakovostnega dela katalogizatorjev”
22. 9. 2017, Tirana
Na konferenci “Znanstvene bibliografije – nov servis za približevanje znanstvenega raziskovanja uporabnikom. Online bibliografija akademika Krista 
Frashërija kot model procesa” je bila predstavljena prva albanska online znanstvena bibliografija.
Bibliografija enega najpomembnejših albanskih znanstvenikov prof. dr. Krista Frashërija obsega 627 enot in jo je pripravila knjižnica Akademije znanosti Albanije iz Tirane v sodelovanju z IZUM-om.
Akademija znanosti Albanije, ki je organizirala konferenco, je povabila tudi IZUM. Slovenske izkušnje pri vodenju bibliografij za raziskovalno dejavnost v Sloveniji je predstavil v. d. direktorja IZUM-a dr. Aleš Bošnjak.
Preberi več “S COBISS-om do prve online bibliografije v Albaniji”
Mariborska knjižnica deluje na območju s približno 183.000 prebivalci, kot osrednja območna knjižnica pa segamo na področje 22 občin in 237.000 prebivalcev. Gre za geografsko raznoliko območje, ki predstavlja 1.313 km² ali 6,48 % ozemlja Slovenije, na katerem živi 11,5 % celotnega prebivalstva Slovenije. S knjižnično mrežo delujemo na raznolikem območju, kjer se specifična podoba mestnih naselij prepleta s primestnimi in vaškimi naselji.
Z določitvijo števila prebivalcev, kot osnovnim kriterijem za načrtovanje knjižnične dejavnosti, smo imeli kar precej težav: pri razrezu finančnih sredstev za nabavo gradiva, prostorskem načrtovanju, pripravi strokovnih podlag, analiz, prijavah na projekte itd. Preberi več “Spletna aplikacija »Prostorska analiza mreže« na primeru knjižničnih okolišev Mariborske knjižnice”