Poti do znanja
Knjižnična zbirka osnovnošolske knjižnice je običajno sestavljena iz zbirke monografskih publikacij, zbirke serijskih publikacij in zbirke neknjižnega gradiva.
Da je uporabniku prijazna in ustrezno služi svojemu namenu, mora biti kot celota urejena in pregledna, podpirati pa jo mora prav tako urejen in pregleden knjižnični katalog.
“Digitalna kompetencija obuhvata pouzdanu, kritičku i odgovornu upotrebu i angažovanje digitalnih tehnologija za učenje, posao i učešće u društvu. Uključuje informacionu pismenost i veštinu pri korišćenju podataka, komunikaciju i saradnju, medijsku pismenost, kreiranje digitalnog sadržaja (uključujući programiranje), sigurnost (uključujući digitalnu dobrobit i kompetencije u vezi s kibernetičkom bezbednošću), pitanja u vezi sa intelektualnom svojinom, rešavanje problema i kritičko razmišljanje.[1]”
Tudi visokošolske knjižnice smo ves čas v primežu hitro se spreminjajočega okolja v matičnih institucijah ter v samem globalnem svetu. Spremembe narekujejo stalno prilagajanje storitev potrebam in ustvarjanje knjižnic po meri uporabnikov, prav gotovo si vsaka knjižnica želi ustvariti tudi najboljšo »uporabniško izkušnjo«.
Preberi več “Uporabniška izkušnja kot gonilna sila storitev Centralne ekonomske knjižnice”
COBISS+ smo na jesen 2022 obogatili z novo aplikacijo, poimenovano Lokator gradiva. Aplikacija omogoča shematski izris prostora knjižnice in tridimenzionalni prikaz lokacije izbranega gradiva v knjižnici, nad čemer so navdušeni tako knjižničarji kot uporabniki. Uporaba lokatorja je zelo preprosta in po sedanjih izkušnjah lahko aplikacija izpolni praktično vse (tudi specifične) zahteve knjižnic.
Osebne knjižnice so zbirke, ki so jih v času svojega življenja ustvarili posamezniki in zato nosijo njihov neizbrisni pečat.[1] Kot je o osebni knjižnici Otona Župančiča zapisal Joža Mahnič, da je »dragocena že zato, ker po njej lahko sklepamo, kaj vse je pesnika v svetu duha zanimalo in pritegovalo«[3].
Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika leta 2019 je »sredi funkcionalističnega modernističnega osrednjega predela UKM, zaživela knjižnica s patino«[4]. Gre za osebno knjižnico Janka Glazerja – slovenskega pesnika, literarnega in kulturnega zgodovinarja, kritika, prevajalca poezije, urednika, bibliografa, bibliotekarja in dolgoletnega ravnatelja Študijske knjižnice, predhodnice Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM).
Preberi več “Glazerjeva knjižnica v UKM – osebne knjižnice kot kulturna dediščina”