Blog COBISS

16. 6. 202314. 7. 2023

COBISS4/Katalogizacija – nova razvojna generacija vmesnika za vnos (meta)podatkov

Slika, ki vsebuje besede pisava, besedilo, logotip, grafika Opis je samodejno ustvarjen

COBISS4/Katalogizacija je tehnološki premik k popolni spletni aplikaciji. Podatkovni model novega vmesnika sledi zahtevam še veljavnega katalogizacijskega pravilnika, ki bibliografski zapis obravnava kot skup informacij, ki opisujejo posamezni knjižnični vir. Določeni elementi metapodatkov so dodatno razširjeni prek povezanih normativnih podatkov, ki omogočajo kontrolirani vnos in semantično razširitev pri iskanju po bibliografskih podatkih.

Preberi več “COBISS4/Katalogizacija – nova razvojna generacija vmesnika za vnos (meta)podatkov”

13. 6. 202313. 6. 2023

Uporabniški servis kot informacijska vstopna točka za uporabnike sistema COBISS

Uporabnike sistema COBISS, ki povezuje 1457 knjižnic iz 8 držav in ima več kot dva milijona uporabnikov, predstavlja strokovna in laična javnost. To so na eni strani zaposleni v knjižnicah, ki nas poznajo predvsem po aplikacijah COBISS (COBISS3, dCOBISS …), namenjenih podpori knjižničnega poslovanja, na drugi strani pa imamo pestro množico uporabnikov iz laične javnosti, ki uporablja aplikacije COBISS+, storitev Moja knjižnica, mCOBISS … – to je vsa šolajoča se populacija (učenci, dijaki, študetje), raziskovalci, predavatelji in vsi ostali uporabniki, člani vseh vrst knjižnic.

Ste se morda kdaj vprašali, katere vse načine in komunikacijske poti lahko koristite kot uporabnik sistema COBISS, da bi prišli do želene informacije, odgovora, rešitve problema …

Preberi več “Uporabniški servis kot informacijska vstopna točka za uporabnike sistema COBISS”

8. 6. 202318. 7. 2023

Prikaz zvočnih knjig v COBISS+: zakaj so kode v podpolju 125c pomembne?

Za posneta govorna, strokovna in leposlovna dela se je uveljavil izraz zvočna knjiga (Ločniškar-Fidler, 2006), ki je v Bibliotekarskem terminološkem slovarju (Kanič et al., 2009) definirana kot zvočni zapis besedila knjige.

V Sloveniji so zvočne knjige prisotne že nekaj časa, s tehnološkim razvojem spleta, tablic in pametnih telefonov pa so dobile ponovni zagon (Pešut, 2022). Leta 2017 je podjetje Audibook razvilo mobilno aplikacijo Audibook, ki omogoča poslušanje zvočnih knjig v slovenščini (Povše, 2022). Te so od leta 2021 za izposojo dostopne tudi preko COBISS+.

Da lahko uporabniki hitro najdejo zvočne knjige, je bilo treba v COBISS+ pri iskanju dodati možnost omejevanja in prikaza v filtrih. Pri pripravi algoritma za izbor zapisov se je pokazalo, da bi lahko z nekaterimi dopolnitvami v bibliografskih zapisih v bazi podatkov COBIB.SI omogočili boljše rezultate iskanja in prikaza.

Preberi več “Prikaz zvočnih knjig v COBISS+: zakaj so kode v podpolju 125c pomembne?”

29. 5. 202329. 5. 2023

20 let normativne kontrole v sistemu COBISS

Letos mineva 20 let od uvedbe normativne kontrole v sistemu COBISS. Najprej je bila uvedena normativna kontrola avtorjev v Sloveniji, priprave na uvedbo pa so trajale več let. Sistem COBISS.SI so knjižnice uporabljale že več kot deset let in bibliografske baze podatkov so vsebovale veliko zapisov, zato je bilo treba precej časa posvetiti tudi analizi obstoječih podatkov. V tem času je stekla tudi prenova programske opreme, ki je takrat še vedno delovala na platformi VMS, kar je uvajanje normativne kontrole zaradi pomanjkanja resursov dodatno upočasnilo. Po večletnih pripravah smo decembra 2001 kreirali inicialno bazo CONOR.SI z nekaj manj kot 25.000 programsko kreiranih zapisov za osebna imena raziskovalcev in avtorjev iz zapisov za slovensko nacionalno bibliografijo. Za vse knjižnice v sistemu COBISS.SI je bila vzpostavljena ena normativna baza CONOR.SI, ki je bila na istem strežniku kot vzajemna baza COBIB.SI. Preberi več “20 let normativne kontrole v sistemu COBISS”

22. 5. 202322. 5. 2023

ChatGPT in njegova vloga v visokošolskih knjižnicah

ChatGPT je orodje, ki ga je razvil znanstveni laboratorij OpenAI, ustanovljen leta 2015. Je vrsta jezikovnega modela GPT (angl. Generative Pre-trained Transformer), ki je bil ustvarjen za generiranje besedila kot odziv na vhodne podatke v naravnem jeziku. Zasnovan je tako, da simulira človeku podoben pogovor in se lahko uporablja v različnih aplikacijah, vključno s klepetalnimi roboti, virtualnimi pomočniki in orodji za jezikovno prevajanje. Trenutno potekajo mnoge diskusije o vlogi in uporabnosti orodja na različnih področjih, tudi v visokem šolstvu. Razmisliti pa je treba tudi o pomenu orodja v knjižničarstvu in različnih tipih knjižnic.

Preberi več “ChatGPT in njegova vloga v visokošolskih knjižnicah”