Tudi visokošolske knjižnice smo ves čas v primežu hitro se spreminjajočega okolja v matičnih institucijah ter v samem globalnem svetu. Spremembe narekujejo stalno prilagajanje storitev potrebam in ustvarjanje knjižnic po meri uporabnikov, prav gotovo si vsaka knjižnica želi ustvariti tudi najboljšo »uporabniško izkušnjo«.
COBISS+ smo na jesen 2022 obogatili z novo aplikacijo, poimenovano Lokator gradiva. Aplikacija omogoča shematski izris prostora knjižnice in tridimenzionalni prikaz lokacije izbranega gradiva v knjižnici, nad čemer so navdušeni tako knjižničarji kot uporabniki. Uporaba lokatorja je zelo preprosta in po sedanjih izkušnjah lahko aplikacija izpolni praktično vse (tudi specifične) zahteve knjižnic.
Osebne knjižnice so zbirke, ki so jih v času svojega življenja ustvarili posamezniki in zato nosijo njihov neizbrisni pečat.[1] Kot je o osebni knjižnici Otona Župančiča zapisal Joža Mahnič, da je »dragocena že zato, ker po njej lahko sklepamo, kaj vse je pesnika v svetu duha zanimalo in pritegovalo«[3].
Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika leta 2019 je »sredi funkcionalističnega modernističnega osrednjega predela UKM, zaživela knjižnica s patino«[4]. Gre za osebno knjižnico Janka Glazerja – slovenskega pesnika, literarnega in kulturnega zgodovinarja, kritika, prevajalca poezije, urednika, bibliografa, bibliotekarja in dolgoletnega ravnatelja Študijske knjižnice, predhodnice Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM).
S knjižnično informatiko je Maribor postal dominanten v Jugoslaviji in opazen v mednarodnem prostoru. Pri tem je bila ključna prava izbira informacijsko-komunikacijske opreme, ki je skoraj tri desetletja podpirala razvoj knjižničnega sistema COBISS. Namesto vodilnega IBM-a je bila takrat izbrana tehnologija VAX/VMS podjetja Digital, ki je zagotavljala online povezavo uporabniških terminalov s strežniki in povezavo strežnikov z omrežjem DEC-net ter pozneje z internetom. Če bi se takrat odločili drugače, sistema COBISS, kot ga poznamo danes, zagotovo ne bi bilo.
Didaktični pripomočki za slepe in slabovidne so dragi, malo jih je in hitro se uničijo. Ko sem v sklopu magistrskega študija Inkluzivna pedagogika poslušala predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi pri profesorici Kermaunerjevi, se je v meni vzbudila strast in zelo veliko želja pomagati tem otrokom, da se bodo lahko igrali tako kot vsi drugi. Moj prvi cilj je bil izdelati igrače za center Iris Ljubljana. Ker pa je bilo idej ogromno, sem napisala e-pošto tudi v koprski zapor in jim ponudila brezplačne delavnice. Menila sem, da bi bila ta dejavnost zanimiva za obsojence in pripornike. Zelo hitro sem dobila pozitiven odgovor in leta 2019 sem začela voditi delavnice v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper. Projekt izdelave didaktičnih igrač, iger in tipank poteka še danes.
Spletišče uporablja piškotke z namenom, da vam ponudimo boljšo uporabniško izkušnjo ter optimizacijo prikaza prilagojenih vsebin. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali klikom na "V redu" se strinjate z uporabo piškotkov.V redu