S COBISS-om do prve online bibliografije v Albaniji
Bibliografija enega najpomembnejših albanskih znanstvenikov prof. dr. Krista Frashërija obsega 627 enot in jo je pripravila knjižnica Akademije znanosti Albanije iz Tirane v sodelovanju z IZUM-om.
Spletna aplikacija »Prostorska analiza mreže« na primeru knjižničnih okolišev Mariborske knjižnice
Mariborska knjižnica deluje na območju s približno 183.000 prebivalci, kot osrednja območna knjižnica pa segamo na področje 22 občin in 237.000 prebivalcev. S knjižnično mrežo delujemo na raznolikem območju, kjer se specifična podoba mestnih naselij prepleta s primestnimi in vaškimi naselji.
Knjižničarji pa ne čivkajo?
Kljub vsemu je na osnovi prejetih odgovorov mogoče zaključiti, da večina slovenskih knjižnic, ki svoje uporabnike nagovarjajo preko družbenih medijev, za te namene uporablja Facebook. Če je slednje pričakovano, pa po drugi strani preseneča, da je uporaba drugih znanih družbenih medijev bistveno manjša.
Zagovorništvo v knjižnici
Zagovorništvo knjižnic je nastalo v Združenih državah Amerike, kjer je tudi najmočnejše. Razlog je jasen – državno ali občinsko financiranje knjižnic v veliki večini ne zadošča za njihovo delovanje, še manj za razvoj. Zato potrebujejo dodatna sredstva, ki jih najpogosteje pridobijo od različnih donatorjev.
Izboljšanje uporabniške izkušnje kot vodilo razvoja COBISS+
COBISS+ je na novo razvita programska oprema, ki nadomešča COBISS/OPAC. Poleg vseh funkcionalnosti starejše verzije uporabnikom ponuja vrsto novosti.
Ali knjižničarji potrebujejo družbene medije?
Večina slovenskih splošnih in univerzitetnih knjižnic ima vzpostavljene strani ali profile v družbenem omrežju Facebook, nekaj jih tudi “čivka” na Twitterju. Knjižnice in knjižničarje je mogoče najti tudi med uporabniki Instagrama in družbenega omrežja Pinterest.