Discovery orodja so v zadnjih letih v akademsko-raziskovalnih krogih postala splošno sprejeta in so danes osnovna ponudba knjižnic v podporo študentom, profesorjem, raziskovalcem in drugim pri iskanju oz. odkrivanju informacij in literature. Nadomeščajo klasične knjižnične kataloge in so osnovni raziskovalni instrument v akademskih in specialnih knjižnicah po svetu in tudi pri nas. Osnovni namen tovrstnih orodij je enostavno, hitro, prijazno in sodobno “Google-like” iskanje virov, ki jih knjižnica ponuja svojim uporabnikom. Vključuje vse tipe gradiva, tiskano, elektronsko in digitalno vsebino in uporabniku omogoča skupno točko iskanja, ne glede na bazo podatkov oz. lokacijo dostopa do članka, knjige ali katerega koli drugega relevantnega vira. Digitalno okolje, v katerem danes živimo, zahteva centralno iskanje, kot ga poznamo pri Googlu, od koder koli in na kateri koli napravi. Preberi več “Discovery servisi – orodja za odkrivanje informacij”
Prikaz vseh izdaj in prevodov v COBISS+
V novi verziji COBISS/OPAC, imenovani COBISS+, se v zavihku »Vse izdaje in prevodi« prikazujejo skupki bibliografskih zapisov, ki po modelu FZBZ pripadajo istemu delu. Dela smo identificirali na osnovi naslova in avtorja/jev, pri slikovnem in kartografskem gradivu, kjer je večina zapisov brez avtorstva, pa samo na osnovi naslova. Iz odnosov med bibliografskimi zapisi smo identificirali prevode, revizije in reprodukcije.
Zato smo izenačili izdaje na različnih medijih, kot so tiskane in elektronske oblike, pri monografijah tudi zvočne izdaje, izdaje v Braillovi pisavi in izdaje s povečanim tiskom. Preberi več “Prikaz vseh izdaj in prevodov v COBISS+”
Ko si morda mislimo, da o knjižničnem katalogu vemo že skoraj vse …
Knjižnični katalogi so temeljno orodje vsakega knjižničarja in mnogih uporabnikov, ki želijo pridobiti informacije o knjižničnem gradivu ali/in do njega dostopati, vendar se že več kot 30 let opozarja na težave, ki jih imajo uporabniki s knjižničnim katalogom. Borgmanova (1986) je ostro kritizirala obstoječe knjižnične kataloge in stopila na žulj bibliotekarski stroki, ki se je v tistem času bolj posvečala postavitvi OPAC-ov kot pa samim uporabnikom. Vendar deset let kasneje ista avtorica (1996) ugotovi, da se stanje ni kaj dosti spremenilo. Največjo priložnost in premik v smeri izboljšanja predstavlja model FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise), saj le-ta omogoča radikalen izstop iz prepogosto ukalupljeno-zastarelega knjižničnega kataloga. Model poleg entitet predlaga atribute in relacije, ki so potrebni za izpolnjevanje uporabniških opravil. Preberi več “Ko si morda mislimo, da o knjižničnem katalogu vemo že skoraj vse …”
Knjižnice v Köbenhavnu in generacija Z
Danec Rasmus Fangel Vestergaard iz knjižnice Valby na Danskem je na konferenci COBISS 2016 predstavil prestrukturiranje danskih knjižnic in njihove izzive za prihodnost: Delovanje in obstoj knjižnic v Köbenhavnu se soočata z zmanjševanjem proračuna. Posledično je zmanjševanje storitev za uporabnike neizbežno. Vendar so se danske knjižnice odločile, da bodo same izbrale, katerim storitvam se bodo zaradi zmanjševanja proračuna odrekle. To pa ni preprosto, saj so za vsako storitvijo ljudje, ki jo izvajajo, in uporabniki, ki jo uporabljajo. Preberi več “Knjižnice v Köbenhavnu in generacija Z”
„Kje so tiste stezice“: komunikacijske poti v specialni knjižnici
Vsako pomlad Sekcija za specialne knjižnice pri ZBDS organizira posvet z naslovom Dan specialnih knjižnic.
Že leta poudarjamo, kako smo si specialne knjižnice različne. Tokrat bomo govorili o eni stvari, ki nam je vsem skupna: komuniciranje! Komuniciranje je pomembna veščina, še posebej v trenutnih razmerah in omejenih pogojih. Ima svoja pravila in tovrstna znanja nam lahko pomagajo v različnih situacijah. Vsekakor mora biti naš nastop odgovoren, kredibilen, ažuren, natančen in transparenten. Za učinkovito komuniciranje ni dovolj, da znaš govoriti. Naša odgovornost je, da poskrbimo, da bo sporočilo tudi razumljeno. Dobra novica je, da se veščine komuniciranja lahko naučimo.
Strokovnjaki z različnih področjih bodo predavali o načinu komuniciranja s sodelavci in šefom; glede na število 
uporabnikov družbenih medijev v Sloveniji, predstavljajo le-ti izjemno priložnost za poglobitev neposredne komunikacije z uporabniki knjižnice in izboljšanje njihove informiranosti o delu knjižnice; znanstveniki vedno bolj ugotavljajo, da je treba raziskovalno delo in rezultate predstaviti najširši javnosti in tu lahko knjižničar odigra svojo vlogo; komuniciranje z mediji in širšo javnostjo lahko prepustimo tudi komu drugemu – zagovorništvo je aktivnost, ki jo izvaja posameznik, da bi vplival na javnost, politiko ali posameznike znotraj posameznih institucij.
Vsak udeleženec bo imel priložnost predstaviti svoj uspešen način komuniciranja, tako s s
odelavci, mediji, uporabniki in širšo javnostjo.
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite 25. maja v Ljubljani.
Več informacij in program srečanja na http://www.zbds-zveza.si.
Prispevek pripravila: Maja Vavtar