Digitalni repozitorij je baza podatkov in servisov, namenjena shranjevanju, indeksiranju in iskanju digitalnih objektov. Gre za online arhiv digitalnih zbirk in vsebin z možnostjo dostopa za uporabnike storitve. Knjižnice, arhivi in muzeji so tradicionalni skrbniki kulturne dediščine in njihova naloga je tudi skrb za hranjenje digitalnih vsebin. Število digitalnih objektov se iz leta v leto eksponentno povečuje, zato je potreba knjižnic po shranjevanju le-teh vse večja. Prav tako se knjižnice odločajo za digitalizacijo svojih gradiv v tiskani obliki in kreiranje digitalnih kolekcij za svoje uporabnike. S tem namenom nastajajo številni institucionalni digitalni repozitoriji, velikokrat poimenovani digitalne knjižnice, tudi v Sloveniji.
Manj znane storitve ob platformi COBISS
Za zaposlene v IZUM-u je preveč samoumevno, da uporabniki tako ali tako vedo, kaj je to COBISS in s čim vse se ukvarjamo. Pa to preprosto ni res! Celo zaposleni so občasno presenečeni nad pestrostjo storitev in servisov, ki jih zagotavljamo. Naši uporabniki so raznoliki; na eni strani so to zaposleni v knjižnicah, ki nas poznajo predvsem po aplikacijah COBISS, namenjenih podpori knjižničnega poslovanja, na drugi strani pa imamo pestro množico uporabnikov iz laične javnosti, ki pozna naš OPAC oziroma COBISS+, storitev Moja knjižnica itd. Ob teh širše poznanih, klasičnih knjižničnih storitvah se ukvarjamo še s celo paleto aplikacij, storitev in servisov, ki jih uporabljajo šolarji, študentje in zaposleni v raziskovalnih organizacijah in organizacijah s področja kulture.
Vizualizacija povezovanja med znanstvenimi vedami
V okviru portala COBISS/SciMet, ki je namenjen spremljanju znanstvene produkcije slovenskih avtorjev, se iz sistemov WoS in Scopus zajemajo podatki o njihovih objavah ter avtomatsko vzpostavljajo povezave z ustreznimi zapisi v sistemu COBISS. Porast števila teh povezav je velik, povezani zapisi pa so vse kompleksnejši, tako da tradicionalne aplikacije za obdelavo podatkov ne zadoščajo več. Za odkrivanje odnosov v takih naborih podatkov morajo biti ti podatki obdelani z naprednimi orodji, da bi se izluščile dodatne vrednosti iz povezanih podatkov in ustvarile smiselne informacije. Za to se uporablja vizualizacija. Cilj vizualizacije povezovanja med znanstvenimi vedami je identificirati tematske odnose (skrito znanje), ki temeljijo na vzorcih soavtorstva med slovenskimi raziskovalci, ki objavljajo v okviru različnih ved, področij in podpodročij po klasifikaciji ARRS (n – naravoslovje, t – tehnika, m – medicina, b – biotehnika, d – družboslovje, h – humanistika, i – interdisciplinarne raziskave, x – brez izbrane vede). Na portalu so prikazani grafi povezovanja med znanstvenimi vedami, ki so narejeni z uporabo orodij VOSviewer in Pajek kot del raziskav sodelovanja med slovenskimi raziskovalci iz sistema SICRIS na osnovi njihovih objav v WoS in Scopus v obdobju od 1996 do 2014.
Vir: Bartol, T. et al. Visualization and knowledge discovery in metadata enriched aggregated data repositories harvesting from Scopus and Web of Science
Soavtorji istega članka objavljajo v okviru različnih znanstvenih področij, vendar povezave med temi področji niso znane, z vizualizacijo pa jih je mogoče identificirati na nekaj nivojih, npr. širše (med različnimi znanstvenimi vedami) in ožje (med različnimi znanstvenimi področji in podpodročji). V omrežju sodelovanja (slika levo) je večje sodelovanje med vozlišči, ki so bližja eno drugemu, velikost vozlišča pa je sorazmerna s številom dokumentov, upoštevanih za to vozlišče. Intenzivnost sodelovanja med vozlišči (slika desno) je največja na območjih rdeče barve, najmanjša pa na območjih modre barve; raziskovalci s področja medicine npr. najbolj sodelujejo med sabo, in sicer predvsem raziskovalci s podpodročij m03 (Nevrobiologija) in m06 (Srce in ožilje), raziskovalci s področja biotehnike pa z raziskovalci s področja naravoslovja. Prikazi povezovanja posameznih ved z drugimi vedami ter podrobnejši prikaz sodelovanja avtorjev s področja biotehnike so na voljo na povezavi http://scimet.izum.si/coauth.
Prispevek pripravila: Gordana Budimir
Vir: Bartol, T. et al. Mapping and classification of agriculture in Web of Science: other subject categories and research fields may benefit
Baza podatkov ProQuest Dissertations and Theses Global
Institut informacijskih znanosti (IZUM) je že vrsto let nosilec konzorcijskega dogovora za dostop do informacijskega vira ProQuest Dissertations and Theses – A&I. Letos smo se s ponudnikom ProQuest dogovorili za razširitev servisa v ProQuest Dissertations and Theses Global, ki vključuje 2 milijona celotnih besedil disertacij in diplomskih nalog ter 4 milione bibliografskih zapisov s povzetki.
Baza podatkov je dostopna vsem članom konzorcija ProQuest na spletnem naslovu http://search.proquest.com. Več informacij o konzorciju je na voljo na spletnem naslovu http://home.izum.si/izum/ft_baze/proquest.asp. Več informacij o bazi podatkov je dostopnih na spletni strani ponudnika (http://www.proquest.com/products-services/pqdtglobal.html).
Za vsa morebitna dodatna pojasnila, vprašanja, komentarje in odzive v zvezi s ponujeno bazo podatkov ProQuest Dissertations and Theses Global pišite na e-naslov podpora@izum.si ali pokličite klicni center IZUM-a na telefonsko številko 02/25 20 333.
Prispevek pripravil: mag. Sergej Lah
Spremljanje kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov dnevne produkcije
V skupini Bibliografska kontrola izvajamo številne aktivnosti zagotavljanja kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov, npr. izobraževanje katalogizatorjev, spremljanje dela katalogizatorjev – novincev, redakcijo normativne baze, pregled periodičnega naključnega programskega izbora zapisov (t. i. »50 naključnih«) ter sprotno spremljanje kakovosti zapisov.
Pri sprotnem spremljanju kakovosti zapisov skušamo ugotoviti in odpraviti različne težave pri katalogizaciji gradiva. Oblikujemo programske rešitve ali pa katalogizatorje povabimo k sodelovanju, npr. pri dopolnitvi zapisov z določenimi lastnostmi. Zbiramo, preverjamo in posredujemo tudi sporočila o nedoslednostih v zapisih, ki jih prejmemo od končnih uporabnikov COBISS-a in od katalogizatorjev. Preberi več “Spremljanje kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov dnevne produkcije”