Novosti v ECMAScript 2015 (ES6) – 1. del

es6

Razvijate spletne aplikacije v JavaScriptu? Če še vedno uporabljate ES5 ali starejše različice, potem vam tokrat predstavljamo nekaj prednosti, ki jih prinaša ES6.

ES6 postaja vse bolj in bolj priljubljena izbira med razvijalci, saj so bile težave z brskalniki v večini primerov že odpravljene. Za podporo v starejših brskalnikih, pa tudi v nekaterih novejših, zaenkrat še vedno potrebuje »transpiler«. »Transpiler« iz vaše kode ES6 ustvari kodo ES5, ki jo podpira večina brskalnikov, istočasno pa ustvari še datoteke »source map«, ki razvijalcu omogočajo razhroščevanje kode ES6, ki jo je napisal sam. Med pogosteje uporabljene »transpilerje« sodita:

  1. Traceur, projekt, ki so ga razvili pri Googlu, in
  2. Babeljs, idejni projekt mladega Sebastiana McKenzieja.

Vsak od njiju ima svoje prednosti in slabosti, za več informacij pa si lahko ogledate njuno dokumentacijo (Traceur, Babeljs). Preberi več “Novosti v ECMAScript 2015 (ES6) – 1. del”

Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?

O tem ni dvoma. Pa vendar velja malce razmisliti o tem, kako se digitalizacija knjižničnega gradiva in prost dostop do teh vsebin na spletu kažeta v statističnih podatkih o uporabi storitev knjižnic ter odnosu uporabnikov do (nujnosti obstoja) knjižnic.

Nacionalni program za kulturo opredeljuje, da digitalizacija in hranjenje digitalnih vsebin s področja kulture sodita med osnovne naloge javnih ustanov, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino. V preteklem desetletju je Ministrstvo za kulturo med drugim omogočilo, da osrednje območne knjižnice pridobijo sredstva za digitalizacijo pisnih virov s področja lokalne zgodovine pod pogojem, da so ti digitalizirani viri prosto dostopni na spletu.

Preberi več “Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?”

Povezovanje sistema COBISS z bazama WoS in Scopus

V okviru portala COBISS/SciMet za spremljanje slovenske znanstvene produkcije se zajemajo podatki slovenskih avtorjev iz različnih informacijskih virov, med katerimi so tudi največje citatne baze podatkov Web of Science (WoS) in Scopus. Med bibliografskimi zapisi za članke v teh bazah podatkov in ustreznimi bibliografskimi zapisi v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI se dnevno samodejno vzpostavljajo povezave. Ko so povezave vzpostavljene, se hranijo v okviru portala, kar omogoča, da pri izpisovanju podatkov iz sistemov WoS in Scopus ni treba za vsako bibliografsko enoto izvajati online iskanja v teh sistemih in iskati ustreznih parov zapisov. Za povezane bibliografske enote se enkrat tedensko ažurirajo tudi podatki o citiranosti.

Preberi več “Povezovanje sistema COBISS z bazama WoS in Scopus”

Prehod na COBISS3/Katalogizacijo

 

V Sloveniji že od leta 2012 poteka postopek prehoda knjižnic s COBISS2 na COBISS3/Katalogizacijo. Katalogizatorji so za prehod opravili dvodnevno izobraževanje oz. tečaj Prehod na COBISS3/Katalogizacijo, ki so ga opravili do konca leta 2015. V letih 2012–2015 je bilo organiziranih 42 tečajev, ki so potekali v Mariboru, Ljubljani in Kopru.

Postopek prehoda na COBISS3/Katalogizacijo je zahteval pridobitev dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (DVK), ki vključuje kreiranje in redigiranje bibliografskih zapisov v bazi COBIB.SI.

Ločimo 5 različnih dovoljenj za vzajemno katalogizacijo: Preberi več “Prehod na COBISS3/Katalogizacijo”