Digitalne knjižnice so zelo koristno orodje, kadar govorimo o pridobivanju besedilnih virov za potrebe raziskovanja. Njihova uporabnost sega vse od scenarijev, kjer jih študentje uporabljajo za iskanje virov, s katerimi si pomagajo pri zaključnih delih, do raziskovalcev, ki jih uporabljajo za pregled stanja na svojem raziskovalnem področju. Ker število dokumentov (diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, člankov, zbornikov ipd.) iz leta v leto strmo raste, uporabniki digitalnih knjižnic z velikim številom dokumentov porabijo ogromno časa, da preiščejo in pregledajo vse za njih zanimive dokumente. Delno ta problem rešujejo iskalniki, ki so seveda ključna komponenta vsake digitalne knjižnice. Težava z iskalniki je ta, da so odvisni od uporabnikovega neposrednega vnosa, uporabnik mora torej sam vnesti ustrezne ključne besede za iskanje. Uporabniku lahko porabljen čas za iskanje ustreznih gradiv skrajšamo z vključitvijo priporočilnega sistema, ki mu samodejno priporoča zanimivo vsebino.
Kaj moram vedeti o odprtem dostopu?
Virtualna raziskovalno-učna okolja in spletna družbena omrežja so danes tista, v katerih raziskovalci delujejo, se izpostavljajo, sodelujejo, si izmenjujejo informacije in distribuirajo znanje. S spremembo znanstvene komunikacije se razvijajo tudi založniški modeli, ki se morajo soočiti z zahtevo po družbeni odgovorni diseminaciji znanja. Odprti dostop se ne uveljavlja samo za publikacije, ampak tudi za raziskovalne podatke. Ob danes uveljavljenemu vrednotenju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki temelji na kakovosti predvsem znanstvenega časopisa, pa se razmišlja tudi o odmiku od vrednotenja s pomočjo t. i. “faktorjev vpliva”, pomembnejša bi naj bila vsebina. Ob bok se postavlja tudi alternativna metrika, ki spremlja življenje publikacije v virtualnih raziskovalnih in drugih družbenih omrežjih ter v spletnih komunikacijskih kanalih. Vse to sodi v kontekst odprte znanosti.
Razvoj nacionalne digitalne knjižnice na Nizozemskem
Razvoj nacionalne digitalne knjižnice na Nizozemskem je temelji na treh ključnih točkah: strategiji, omrežju in infrastrukturi.
Johan Stapel (@bibliohan) je na konferenci COBISS 2016 izpostavil strateški načrt kot najpomembnejši dokument nacionalne knjižnice. Glavni prioriteti strateškega načrta sta realizacija nacionalne digitalne knjižnice (sem spada tudi ambiciozni cilj digitalizacije vseh tiskanih gradiv do leta 2030) ter spodbujanje nacionalnega in mednarodnega sodelovanja. Na Nizozemskem je za digitalno infrastrukturo odgovorna nacionalna knjižnica. Moč omrežja se kaže v osredotočenosti na uporabnike in močnem partnerstvu med organizacijami. Preberi več “Razvoj nacionalne digitalne knjižnice na Nizozemskem”
Repozitorij digitalnih objektov
Digitalni repozitorij je baza podatkov in servisov, namenjena shranjevanju, indeksiranju in iskanju digitalnih objektov. Gre za online arhiv digitalnih zbirk in vsebin z možnostjo dostopa za uporabnike storitve. Knjižnice, arhivi in muzeji so tradicionalni skrbniki kulturne dediščine in njihova naloga je tudi skrb za hranjenje digitalnih vsebin. Število digitalnih objektov se iz leta v leto eksponentno povečuje, zato je potreba knjižnic po shranjevanju le-teh vse večja. Prav tako se knjižnice odločajo za digitalizacijo svojih gradiv v tiskani obliki in kreiranje digitalnih kolekcij za svoje uporabnike. S tem namenom nastajajo številni institucionalni digitalni repozitoriji, velikokrat poimenovani digitalne knjižnice, tudi v Sloveniji.
Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?
O tem ni dvoma. Pa vendar velja malce razmisliti o tem, kako se digitalizacija knjižničnega gradiva in prost dostop do teh vsebin na spletu kažeta v statističnih podatkih o uporabi storitev knjižnic ter odnosu uporabnikov do (nujnosti obstoja) knjižnic.
Nacionalni program za kulturo opredeljuje, da digitalizacija in hranjenje digitalnih vsebin s področja kulture sodita med osnovne naloge javnih ustanov, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino. V preteklem desetletju je Ministrstvo za kulturo med drugim omogočilo, da osrednje območne knjižnice pridobijo sredstva za digitalizacijo pisnih virov s področja lokalne zgodovine pod pogojem, da so ti digitalizirani viri prosto dostopni na spletu.
Preberi več “Ali je digitalizacija knjižničnega gradiva dobra naložba v prihodnost knjižnic?”