Uporabniki želijo v knjižničnih katalogih izkusiti iskanje, podobno Googlovemu, in pridobiti informacije, ki takoj zadovoljijo njihove potrebe. V procesu iskanja cenijo dodatne funkcije, ki izboljšujejo navigacijo in upravljanje z ogromnim številom zadetkov.
Študije uporabnikov so spodbujale (počasne) spremembe, danes OPAC-i le še na daleč spominjajo na klasične knjižnične kataloge. Vsebine so obogatili z naslovnicami, obnovami, priporočilnimi seznami ipd., ki uporabnikom ponujajo hitrejšo prepoznavo relevantnega gradiva.
Raziskava o uporabi COBISS+
Z raziskavo, ki smo jo izvedli na podlagi spletne ankete, smo skušali orisati izkušnje uporabnikov s spletno aplikacijo COBISS+, ki ponuja dostop do katalogov slovenskih knjižnic. Anketa je bila dostopna od 3. marca do 7. aprila 2019. V raziskavi je skupno sodelovalo 377 respondentov, vendar smo na podlagi prvega vprašanja izločili oziroma do zaključka ankete preusmerili tiste, ki COBISS+ ne uporabljajo. Teh je bilo skupno 26. Uporabniki COBISS+, ki so anketo izpolnili v celoti, so odgovarjali na 13 vprašanj. Skupno število teh anketirancev je bilo 351. Anketo je izpolnilo največ oseb starih med 31 in 45 let (41 %), najmanj pa oseb starih nad 60 let (1 %). Precej malo respondentov je bilo tudi v starostni skupini od 18 let (6 %), ostale starostne skupine pa so bile razmeroma dobro zastopane. Po pričakovanjih je anketo izpolnilo precej več žensk, in sicer kar 86 %.
Anketna vprašanja so se nanašala na uporabo COBISS+, pogostost in način uporabe, zadovoljstvo s katalogom, uporabo funkcij, uspešnost iskanja ter poizvedovanje po funkcijah, ki bi si jih v knjižničnih katalogih uporabniki v prihodnje še dodatno želeli.
Pogostost uporabe COBISS+
Na začetku ankete smo poizvedovali o pogostosti uporabe COBISS+. Respondenti so lahko izbirali med šestimi kategorijami. Največ, kar 31 %, jih je izbralo odgovor, da COBISS+ uporabljajo vsak dan. Na podlagi teh rezultatov predvidevamo, da smo k izpolnjevanju ankete privabili uporabnike, ki dobro poznajo COBISS+ in njegove funkcije.
Slika 1: Pogostost uporabe COBISS+ (n = 377)
Uspešnost iskanja in zadovoljstvo s COBISS+
Z vprašanjem o uspešnosti iskanja gradiva smo želeli izvedeti, ali uporabniki v katalogu najdejo iskane informacije. 108 respondentov je odgovorilo, da gradivo vedno najdejo, 193 skoraj vedno, 37 jih za to potrebuje nekoliko več časa, 11 jih le včasih najde gradivo, 2 pa redko. V večini trdijo, da je njihovo iskanje uspešno, le približno 4 % respondentov ima pri tem večje težave.
Slika 2: Uspešnost iskanja gradiva (n = 351)
Z uspešnostjo iskanja je tesno povezano tudi samo zadovoljstvo z uporabo COBISS+. Anketiranci so lahko svoje zadovoljstvo izrazili s standardno lestvico ocen od 1 do 5. Najpogosteje so respondenti izbrali oceno 4, kar pomeni, da katalog v večini zadovoljuje pričakovanja in potrebe uporabnikov. Povprečje zadovoljstva pa je 3,7.
Slika 3: Ocena zadovoljstva s COBISS+ (n = 351)
Iskanje v katalogu
Katalogi v prvi fazi nudijo bibliografske podatke o gradivu in njihovi dostopnosti. Cilj kataloga pa ni zgolj lociranje specifično določenega gradiva, ampak postati okolje, ki je s širokim naborom informacij podlaga za raziskovanje in vir znanja. Kot kažejo rezultati raziskave, uporabniki v večini iščejo predvsem po naslovu, kar pomeni, da gradivo vnaprej poznajo. Uporabljajo tudi iskanje s ključnimi besedami, vendar precej redkeje. Vzrok za to je lahko tudi specifičnost oblikovanja in uporabe ključnih besed v katalogih, ki včasih uporabnikom niso znane.
Preglednica 1: Rezultati anketnega vprašanja o uporabi podatkov za iskanje (1 – najpogosteje, 5 – najredkeje)
Poznavanje določenih specifičnosti delovanja kataloga uporabnikom omogoča ustreznejše oblikovanje samih iskalnih poizvedb, s tem pa tudi hitrejše in enostavnejše iskanje. Poznavanje COBISS+ med uporabniki smo ugotavljali na podlagi predpostavljenih trditev. Rezultati raziskave kažejo, da uporabniki sicer precej dobro poznajo delovanje kataloga, zatakne se jim morda le pri nekaterih specifičnih lastnostih, kot sta na primer privzeti prikaz zadetkov ali pomen dodajanja pojmov v iskalni poizvedbi. Večina respondentov meni, da z dodajanjem pojmov v iskalno poizvedbo dobimo več zadetkov, čeprav je dejanski rezultat ravno obraten. Presenetljiv je tudi rezultat, da polovica anketirancev ne pozna privzetega prikaza zadetkov, kar pomeni, da ne morejo ustrezno razumeti razvrstitve prikazanih zadetkov.
Preglednica 2: Trditve o COBISS+
Uporaba funkcij COBISS+
V primerjavi s prejšnjo verzijo COBISS/OPAC je nova spletna aplikacija COBISS+ omogočila nove funkcionalnosti. Rezultati ankete kažejo, da največ respondentov uporablja možnost samodejnega izpolnjevanja vnosa. Slednja je danes priljubljena v različnih spletnih in mobilnih aplikacijah, zato se zdi, da je tudi v katalogu več kot dobrodošla. Zelo pogosto je uporabljeno tudi krajšanje izrazov s simbolom *, kar pomeni, da uporabniki poznajo to specifiko delovanja. Skoraj polovica anketirancev pa poleg ostalih funkcij uporablja tudi filtriranje oziroma fasetno omejevanje. Približno podoben delež uporablja tudi možnost iskanja po več knjižnicah hkrati. Najmanj jih uporablja t. i. funkcijo Daj na »Mojo polico«. Poleg naštetih funkcij so respondenti v odprti možnosti odgovora navedli še nekatere ostale: več prikazanih zadetkov na stran, iskanje po določenem oddelku knjižnice in uporaba mobilne verzije.
Slika 4: Uporaba funkcij COBISS+ (n = 351)
V okviru raziskave nas je zanimalo tudi, kaj bi si uporabniki še dodatno želeli, katere funkcije bi po njihovem mnenju morda lahko pripomogle k enostavnejši in priročnejši uporabi aplikacije COBISS+. Predpostavljali smo, da si uporabniki želijo podrobnejše opise gradiva, vpogled v samo gradivo, personalizacijo in priporočilne vsebine. Rezultati kažejo, da si uporabniki sicer želijo navedenega, vendar njihovo mnenje ni tako odločno prepričljivo, kot bi morda pričakovali. Zdi se, da so jim ideje o novih možnostih všeč, vendar zaenkrat še ne čutijo močne potrebe po njihovi vključitvi v aplikacijo.
Preglednica 3: Ocena funkcij, ki bi izboljšale uporabo COBISS+
Podlaga za nadaljnje delo
Izsledke raziskave, ki skuša orisati dosedanje uporabniške izkušnje s COBISS+, lahko v knjižnicah uporabimo pri izobraževanju in usposabljanju uporabnikov. Posredno nam izrisujejo področja, ki jim pri delu z uporabniki lahko namenimo več pozornosti, pomaga pri izoblikovanju načrtov za skupinsko usposabljanje ali pri vsakodnevnem individualnem usmerjanju uporabnikov.
Kot je razvidno iz raziskave, uporabniki večinoma sicer najdejo iskano gradivo, vendar smo obenem zasledili tudi nekatere težave, ki jih imajo pri oblikovanju iskalnih poizvedb. Ugotovili smo tudi, da uporabniki iščejo predvsem po naslovu in avtorju, zato bi v okviru dela z uporabniki lahko nekoliko več pozornosti namenili pomoči pri iskanju po ključnih besedah oziroma vsebini, ki je lahko koristna pri zadovoljevanju informacijskih potreb, vezanih na študij ali na določeno tematiko. Pri raziskavi so se pokazale tudi nekatere druge pomanjkljivosti v zvezi s tem, kako uporabniki razumejo delovanje COBISS+. Polovica anketirancev ni ustrezno seznanjena s privzetim načinom prikaza zadetkov, kar pomeni, da ne morejo povsem ustrezno oceniti relevantnosti zadetkov. Bistveno bi bilo večkrat poudariti strukturo prikaza zadetkov in razloge zanjo. Uporabniki največkrat uporabljajo samodejno izpolnjevanje vnosa, zato jim lahko predstavimo še ostale funkcije, ki niso tako izrazite in enostavne za uporabo. Novost v COBISS+ predstavlja fasetno omejevanje, zato bi lahko nekaj več pozornosti namenili ravno tej funkciji, ki precej olajša selekcijo velike količine zadetkov.
Kljub temu, da o uporabi COBISS+ in nasploh o iskanju ustreznih informacij v katalogih uporabnike v knjižnicah izobražujemo vsak dan ob njihovih obiskih, iskanju gradiva in njihovem lociranju v knjižnici, je to proces, ki ni nikoli končan. Raziskava pa nam lahko pokaže, kaj uporabnike ovira na poti do želenega gradiva in kako jim lahko pri tem bolje pomagamo.
Prispevek pripravila: Sabina Debevc, bibliotekarka v Knjižnici Bežigrad (Mestna knjižnica Ljubljana)
Besedilo je pripravljeno na podlagi naloge za strokovni izpit, ki je v celoti dostopna na naslednji povezavi: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6APSTHJ/c44a5163-8f54-4c61-b906-27b85f5ccfa4/PDF