Stoosemintrideseta letna konferenca in razstava Združenja ameriških knjižnic (ALA) je potekala v Washingtonu od 20. do 25. junija. Vodilnega dogodka v svetu na področju knjižničarstva, ki slovi po svojih obsežnih in kakovostnih vsebinah kot tudi po pestro predstavljeni ponudbi, se je udeležilo več kot 21.400 knjižničarjev, knjižničnih delavcev in podpornikov knjižnic (vključno s 6827 razstavljavci) z vsega sveta (iz IZUM-a Davor Bračko in Simona Tušek). Z več kot 2000 dogodki, ki so se odvijali v Kongresnem centru Walter E. Washington in na bližnjih lokacijah, se je večina vsebine konference osredotočala na štiri strateške usmeritve ALA: zagovorništvo, informacijska politika, strokovni in vodstveni razvoj ter pravičnost, raznolikost in vključenost. V nadaljevanju bomo predstavili le tri dogodke[1].
Katero orodje izbrati?
Z dilemo, aktualno predvsem za nas, ki se ukvarjamo z upravljanjem podatkov in zapisov, se je soočil Michael Bolam (University of Pittsburgh), ki je za 50 udeležencev izvedel predkonferenčno 4 urno delavnico z naslovom Metadata Management Tools. Poudarjene so bile možnosti vključitve različnih orodij za upravljanje metapodatkov v delovni tok knjižnice in predvsem primeri uporabe za vsako orodje. Za ta namen smo v tabeli spodaj predstavili izbor najpogostejših orodij, ki jih knjižničarji lahko uporabijo za delo z metapodatki.
| Ime orodja/vira | Vrsta orodja | Opis |
| MarcEdit | Programska oprema | MarcEdit je programska oprema za upravljanje z bibliografskimi zapisi v formatu MARC. |
| MarcEdit YouTube Channel | Navodila, vaje | Zbirka vaj za MarcEdit, ki jih je razvil in produciral Terry Reese, avtor programske opreme MarcEdit. |
| Python | Programski jezik | Programski jezik za splošno rabo na visoki ravni. |
| Pymarc | Programski jezik | Pymarc je knjižnica Python, posebej usmerjena v delo z bibliografskimi podatki, oblikovanimi v MARC21. |
| Pymarc Google Group | Spletna skupnost | Spletna diskusija, ki omogoča uporabnikom programskega jezika Pymarc odpraviti težave in medsebojno sodelovati. |
| OpenRefine | Programska oprema | OpenRefine (prej Google Refine) je zmogljivo orodje za delo z neurejenimi (angl. messy) podatki. |
| OpenRefine Google Group | Spletna skupnost | Spletna diskusija, ki omogoča uporabnikom OpenRefine odkriti težave in med seboj sodelovati. |
| Library Carpentry: OpenRefine | Navodila, vaje | Vaje za delo z orodjem OpenRefine. |
| RegEx Tutorial — A quick cheatsheet | Navodila, vaje | Vaje za uporabo regularnih izrazov (regex ali regexp). |
| FITS (File Information Tool Set) | Programska oprema | File Information Tool Set (FITS) identificira, ovrednoti in obnovi tehnične metapodatke za različne tipe datotek. |
| DataAccessioner | Programska oprema | Data Accessioner je preprosto orodje z enostavnim grafičnim vmesnikom za selitev vsebine med mediji in hkrati ustvarjanje ter preverjanje kontrolnih vsot, zbiranje metapodatkov (preko FITS) in sestavljanje datoteke XML z metapodatki za nadaljnjo uporabo. |
| DataAccessioner Metadata Transformer | Programska oprema | Data Accessioner – Metadata Transformer je preprosto orodje za ustvarjanje novih poročil na podlagi datotek metapodatkov, ki jih ustvari Data Accessioner. |
| Library Carpentry | Spletna skupnost/navodila, vaje | Serija spletnih/običajnih delavnic o knjižnično-tehnoloških orodjih. |
| Digital POWRR Tool Grid | Spletni vodnik | Člani skupine POWRR (Preserving (Digital) Objects With Restricted Resources) so razvili spletno mrežo orodij, ki podrobno opisuje digitalna orodja za shranjevanje. |
| Community Owned digital Preservation Tool Registry | Spletna skupnost/vodnik | COPTR opisuje orodja, koristna za dolgoročno digitalno hrambo. V glavnem deluje kot orodje za iskanje in ocenjevanje, s pomočjo katerega lahko knjižničarji najdejo orodja, ki jih potrebujejo za opravljanje določenih nalog za digitalno arhiviranje. |
| Apache Jena | Programska oprema | Prosto in odprtokodno ogrodje Jave za gradnjo semantičnih spletnih in povezanih podatkovnih aplikacij. |
| Free Your Metadata | Spletna skupnost/navodila, vaje | Free Your Metadata zajema znanstveno sodelovanje med Multimedia Lab (ELIS — Ghent University / iMinds) in MasTIC (Université Libre de Bruxelles) / Information School (University of Washington), ki uporabnikom prikazuje, kako pripraviti svoje metapodatke za povezavo v oblaku podatkov. |
| Library Workflow Exchange | Spletna skupnost/platforma za deljenje delovnega toka | Spletno mesto, namenjeno knjižničarjem, da delijo delovne tokove in najboljše prakse med institucijami. |
Kaj se skriva pod površjem?
V izjemno dobro obiskanem predavanju z naslovom Casting light on the Dark Web: Dispelling myths and using it to preserve your anonymity sta Matt Beckstrom, Lewis & Clark Library, in Brady D. Lund, MLS-Emporia State University SLIM, ovrgla nekaj mitov, povezanih s temnim spletom. Seveda sta najprej pojasnila razlike med globokim (angl. deep web) in temnim spletom (angl. dark web) ter predstavila nekaj napačnih interpretacij, ki o njiju krožijo v medijih. Temni splet je del globokega spleta, torej spleta, ki ni indeksiran s strani iskalnikov, kot je na primer Google.
Za dostop do temnega spleta je treba imeti posebne programe, ki nam z določenimi protokoli omogočijo dostop do dodatnega sloja interneta. Najbolj razširjen med temi programi je Tor (The Onion Router), ki ga v 80 % financira ameriška vlada, uporabljata pa se tudi programa I2P (Invisible Internet Project) in Freenet (Free Internet Project). Tor poleg zagotavljanja anonimnosti uporabnikom interneta omogoča tudi postavljanje lastnih spletnih strani znotraj tega omrežja, ki so dostopne samo uporabnikom Tora. Anonimnost omogoča tudi razcvet strani, kjer je mogoče najti vse vrste nezakonitega blaga in dejavnosti. Najbolj odmeven primer v zadnjih letih je bila ilegalna spletna tržnica Silk Road. Vendar pa niso vse storitve na temnem spletu nujno v konfliktu z zakonom. Na njem najdemo tudi knjižne klube, zbirke kriznih informacij za preživetje, varne e-poštne ponudnike ipd.
In zakaj so temne spletne platforme, kot je Tor, pomembne tudi za knjižnice? Te platforme so v bistvu zasnovane z mnogimi enakimi cilji in temeljnimi vrednotami kot knjižničarski poklic: zasebnost, intelektualna svoboda in dostop do informacij. Tor daje knjižnicam tudi smernice in informacije prek projekta Library Freedom Project (LFP). LFP je pomagal več knjižnicam v Združenih državah Amerike zaščititi dostop do podatkov na varen in zakonit način, hkrati pa opozoril na nadzorne grožnje, pravice zasebnosti in digitalna orodja za preprečevanje nadzora.
Pravičnost, raznolikost in vključenost?
V sklopu rednega dela konference si je bilo mogoče ogledati tudi osupljiv japonski film z odličnimi kritikami Shoplifters (Tatiči). Portret nenavadne, “improvizirane” japonske družine na robu revščine, ki je pripravljena storiti vse, da preživi, je režiserju Hirokazu Kore-edi prinesel zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu. Film pripoveduje o tem, kako državi spodleti ravno pri najranljivejših posameznikih, obenem pa dokazuje, da je mogoče najti uteho in nežnost tudi v ekonomsko najšibkejših razmerah. Brez dvoma eden najboljših filmov leta 2018!
Letna konferenca in razstava ALA 2020 bo od 25. do 30. junija v Chicagu.
Prispevek pripravila: mag. Simona Tušek
- Dodatne informacije o posebnih dogodkih na konferenci, govorcih, nagradah itd. so na voljo v časopisu American Libraries in konferenčnem časopisu Cognotes, ki je izšel tudi v tiskani obliki. Kanali za aktivno komunikacijo pred, med in po konferenci ALA vključujejo bloge, Twitter, dogodke na Facebooku, Pinterestu in Instagramu. Video posnetki vabljenih predavanj so na YouTubu. Ključnik letošnje konference je #alaac19. ↑