Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (NSKD) je 26. 11. 2018 potrdil Strokovne standarde za specialne knjižnice (v nadaljevanju: Strokovni standardi), ki bodo veljavni do 25. 11. 2028. Strokovne standarde smo izoblikovali člani Delovne skupine za pripravo standardov in strokovnih priporočil za specialne knjižnice pri NSKD (v nadaljevanju: Delovna skupina). Maja 2019 je dokument izšel tudi v tiskani obliki pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije.
Člani Delovne skupine smo pri pripravi Strokovnih standardov izhajali iz Raziskave specialnih knjižnic (2018), ki je vključevala statistične podatke Centra za razvoj knjižnic in rezultate anket, ki so jih izpolnili vodje specialnih knjižnic in direktorji njihovih matičnih organizacij. Omenjena raziskava je pokazala, da so med specialnimi knjižnicami zelo velike razlike glede razvitosti, velikosti in dejavnosti, ki jih pokrivajo. Zato smo se odločili izogniti poskusom kakršne koli določitve (kvantifikacije) minimalnih pogojev delovanja specialnih knjižnic (npr. velikost prostorov, zbirke, število delavcev itd.).
Status, razvoj kadrov in evalvacija
Najprej smo ugotovili, da kljub neposredni podrejenosti najvišjemu vodstvu v matični organizaciji, specialni knjižničarji nimajo primernega statusa. Pri tem velja poudariti, da se mnogi vodje specialnih knjižnic ne zavedajo pomembnosti veščin vodenja in sposobnosti za boljše komuniciranje ter sodelovanje z vodstvom in z uporabniki v organizaciji. Pomembna je tudi ugotovitev, da so specialni knjižničarji v večini knjižnic večinoma osredotočeni na strokovno znanje ter knjižnična opravila in ne na lastnosti, ki so pomembne za vodenje in interakcijo z vodstvom matične organizacije. Zavedamo se nenehnega in hitrega razvoja znanosti in stroke na vseh področjih, zato je izredno pomembno spremljati in slediti spremembam. Specialni knjižničarji bi se morali izobraževati in slediti razvoju ne le v knjižničarstvu, ampak tudi na področju delovanja matične organizacije – vendar njihovi nadrejeni pogosto nimajo posluha za kakršno koli permanentno ali formalno izobraževanje.
Ker smo v Delovni skupini omenjene težave zaznali, smo se odločili, da bomo pri oblikovanju Strokovnih standardov več pozornosti namenili predvsem trem kritičnim področjem, in sicer statusu specialnega knjižničarja v matični organizaciji, evalvaciji dejavnosti specialnih knjižnic in razvoju kadrov s posebnim poudarkom na razvoju sodobnega profila specialnega knjižničarja.
Prizadevali smo si, da bi specialnemu knjižničarju in vodstvu matične organizacije ponudili glavne usmeritve oziroma priporočila za delovanje knjižnice, orodje za vrednotenje rezultatov in uspešnost v evalvacijskih postopkih ter da bi spodbudili razvoj specialnih knjižnic. V Strokovnih standardih ni določil o minimalnih pogojih delovanja specialnih knjižnic, ker naj bi jih določal nov Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Pri oblikovanju besedila splošnega dela standardov smo iskali primere v doslej veljavnih standardih in tudi standardih drugih knjižnic. Pozorni smo bili recimo na Strokovne standarde in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (2012), iz katerih smo črpali in prilagodili nekatere postavke.
Standardi v praksi
Položaj knjižnice v organizaciji je obravnavan v poglavjih 1, 2 in 3. Specialna knjižnica naj bi – glede na naša prizadevanja – pridobila status, enakovreden drugim enotam, vodja specialne knjižnice bi tesnejše sodeloval z vodstvom matične organizacije in bil bolje osveščen o namenu in poslanstvu knjižnice v matični organizaciji.
Velik pomen smo namenili vodenju statistike knjižnice in evalvaciji, ker je zelo pomembno, saj se le tako specialni knjižničarji zavedajo vpliva, ki ga imajo na svoje uporabnike in na razvoj organizacije. Zato smo pripravili predlog kvantitativnih in kvalitativnih kazalcev, ki jih lahko knjižničarji uporabijo pri analizah svojega delovanja.
Specialni knjižničarji naj bi prevzeli tudi bolj aktivno vlogo pri načrtovanju in pripravi strateških in letnih načrtov knjižnice ter matične organizacije.
Zavedajoč se, da prostor specialne knjižnice ni enako pomemben v vseh specialnih knjižnicah, v poglavju o prostorih in opremi knjižnice nismo navedli nobenih kvantitativnih opredelitev. Omenjena so le priporočila o ustreznosti prostorov za zaposlene in uporabnike.
V poglavju o knjižničnih delavcih poudarjamo pomen kadrovskega načrta specialne knjižnice. Čeprav število kadrov v specialni knjižnici ni kvantitativno opredeljeno, mora ustrezati potrebam knjižnične dejavnosti oziroma storitvam, ki jih knjižnica izvaja v matični organizaciji. Knjižnica ne sme biti »odlagališče« kadrov, vodja mora imeti ustrezno izobrazbo ter izkušnje in veščine s področja upravljanja. Poudarjamo tudi formalni in permanentni razvoj kadrov.
Glede financiranja priporočamo večjo transparentnost in samostojnost pri načrtovanju in porabi proračuna za specialne knjižnice – zato tudi priporočilo, da naj se knjižnica v matični organizaciji vodi pod samostojnim stroškovnim mestom. Vodja knjižnice mora poznati vse izdatke, da lahko načrtuje dejavnost. Če je izvedljivo in omogočeno, naj se knjižničarji udeležujejo raziskovalne dejavnosti in tako pridobivajo sredstva za razvoj knjižnice ali njene infrastrukture. Ker večina specialnih knjižnic deluje z enim samim zaposlenim, je v takšni situaciji zelo pomembno izbrati tiste prioritete oziroma storitve, ki so najbolj pomembne tako za organizacijo kot tudi knjižnico.
Pri vsakem poglavju smo navedli literaturo, ki je lahko v pomoč knjižničarjem, vključno z ISO standardi. V uvodu Strokovnih standardov je tudi poglavje o razvojnih trendih v knjižnicah, ki lahko v bolj naprednih knjižnicah spodbudijo razvoj specialnih knjižnic.
Iskreno upamo, da bodo Strokovni standardi za specialne knjižnice koristno gradivo za specialne knjižničarje.
Prispevek pripravila: dr. Alenka Kavčič Čolić (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Literatura:
- Raziskava slovenskih specialnih knjižnic, 2018. Ljubljana: NUK. Dostopno na: https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/raziskava_specialnih_knjiznic.pdf [2. 10. 2019].
- Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (za obdobje 2012−2020), 2012. Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.